Zakaj podjetja potrebujejo postopek due diligence (skrbni pregled)
Due diligence oziroma skrbni pregled se izvaja iz različnih razlogov, kot na primer zaradi podrobnejšega vpogleda v poslovne procese družbe in pridobivanja informacij za sprejemanje strateških odločitev (v primeru prevzema podjetja s strani novega investitorja ipd.), pa tudi za pridobitev ocene trenutnih in prihodnjih poslovnih tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno. Pravzaprav gre za proces pridobivanja, preverjanja in analitične obdelave podatkov o poslovnih procesih in pravnem (davčnem, poslovnem ipd.) statusu podjetja.
Davčni sistem je zapleten, zato od zavezanca zahteva obsežno znanje zakonodaje in ustreznih pravil poslovanja. Gospodarski subjekti pogosto dvomijo v pravilnost davčne obravnave določenih poslov, predvsem zaradi pomanjkanja kapacitet, nezadostnega znanja ali morebitnih drugih okoliščin. Nepravilnost davčne obravnave pa se odrazi v previsokem znesku davčnih obveznosti, ali pa v prenizkem.
Zakon pravi, da je vsak zavezanec dolžan obračunati in plačati davek na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in stopenj ter obračunano davčno obveznost navesti v davčnem obračunu. Kadar zavezanci niso prepričani, da so davki v poslovnih knjigah pravilno obračunani, lahko strokovnjaki opravijo skrbno davčno kontrolo. Takšen pregled pogosto imenujemo preventivni pregled, ker gre za predhodni pregled davčne izpostavljenosti zavezanca, pa tudi za diagnostični pregled, saj je namenjen ugotavljanju težav in iskanju zakonskih rešitev.
Davčni due diligence
Davčni skrbni pregled pomeni pregled vseh davčnih obveznosti, ali pa samo pregled posameznega davčnega področja.
Pri davčnem skrbnem pregledu se spremlja davčna zakonodaja in preverja izpolnjevanje davčnih obveznosti. Spremlja se lahko posamezno davčno obdobje, del obdobja ali za več davčnih obdobij. Poudarek je predvsem na odkrivanju napak oziroma davčnih tveganj pri obračunu in plačilu davčnih obveznosti.
Skrbni pregled se lahko izvede učinkovito in uspešno z ustreznim sodelovanjem med stranko in davčnim strokovnjakom. Tudi cilji inšpekcijskega nadzora morajo biti jasni in definirani. Davčni izvedenec pregleda davčne napovedi, odločbe pristojnih davčnih organov, sodišč in drugih državnih organov ter vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za registracijo in davčno obravnavo (prejete in izdane račune, naročilnice, pogodbe, interni akti, poslovna poročila itd.).
Davčni pregled se praviloma zaključi s poročanjem stranki o ugotovitvah pregleda, o obstoječih tveganjih, predlogih za odpravo napak ali pomanjkljivosti v skladu s pisnim poročilom o izvedbi davčnega pregleda.
Kako je mogoče opraviti due diligence
Skrbni pregled se lahko opravi v celoti ali samo delno (s pregledom enega področja). Kot del celotnega pregleda strokovnjaki obravnavajo različna pravna področja, pomembna za podjetje, zlasti:
- gospodarsko in statusno pravo: lastniška struktura, finančne naložbe družbe, bilančne postavke, razmerja s povezanimi osebami, registrirane dejavnosti, pregled v zvezi s poslovanjem družbe, sklepi in drugi akti skupščine in drugih organov družbe;
- področje delovnega prava: vprašanja v zvezi z zaposlovanjem – pregled pogodb o zaposlitvi in drugih načinov dela (poslovodne pogodbe, druga pogodbena razmerja), splošni akti delodajalca, sistemizacija, sindikati, varnost delovnih pravic in obveznosti, napoteni delavci;
- pregled ureditve razmerij v zvezi z nepremičninami in drugim premoženjem družbe: vpisi v zemljiško knjigo, hipoteke, stavbne pravice, etažna lastnina, gradbena in druga relevantna dovoljenja, ureditev lastništva pomembnih sredstev in naložb;
- Obligacijsko pravo: pregled vseh pogodb ter pravic in obveznosti iz pogodb (predvsem kreditnih pogodb, pogodb o storitvah ali dobava blaga), proizvodnih procesov, poslovne in družbene odgovornosti za opravljene storitve, danih jamstev, koncesij, pobot, cesij, izterjave dolgov in druga s tem povezana vprašanja;
- pregled odprtih sodnih postopkov, v katerih družba nastopa kot tožena stranka ali tožnik (pravda, izvršba, stečaj), in
- področje intelektualne lastnine: varstvo avtorskih pravic, plačilo pristojbin, varstvo patentov, blagovnih znamk, modelov, licenc.
Pri skrbnem pregledu je mogoče proučiti tudi druga specifična pravna področja, na kar vpliva predvsem vrsta dejavnosti (panoge), s katero se posamezno podjetje ukvarja. Pomembno vlogo pa igra tudi stanje na trgu, spremembe zakonodaje, politične razmere ipd.
