Računovodstvo, IT rešitve in davčno svetovanje

Unija Smart Accounting d.o.o.
Tržaška cesta 515
1351 Brezovica pri Ljubljani
+386 1 360 20 00
+386 3 060 30 01

Kapucinski trg 11

4220 Škofja Loka

+386 4 506 04 00

Sončni Log 7

1370 Logatec

+386 1 360 20 47

Ljubljanska cesta 28

8000 Novo mesto

+386 1 360 20 26

Petrovče 256

3301 Petrovče

+386 3 424 43 11

Titova cesta 2a

2000 Maribor

+386 2 205 88 37

Rožna ulica 4

5280 Idrija

+386 5 777 55 00

Pristaniška ulica 8

6000 Koper

+386 5 777 40 10

+386 1 360 20 00

fb fb fb fb
29. septembra, 2016

Zaposlovanje in delo tujcev

Prost pretok delavce in storitev v EU

Prost pretok oseb je poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev ena od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije. Načelo prostega gibanja oseb se nanaša predvsem na zmanjšanje administrativnih ovir, da bi se državljanom držav članic EU in njihovim družinskim članom ne glede na državljanstvo omogočilo prosto gibanje med državami članicami zaradi bivanja, iskanja zaposlitve, študija ali upokojitve.

Državljanom ene države evropskega gospodarskega prostora omogoča načelo prostega pretoka delo v drugi državi pod enakimi pogoji kakor njenim državljanom.
Podjetja so pred napotitvijo delavcev dolžna zanje pridobiti obrazec A1 (prej E101) – potrdilo o predpisih o socialni varnosti, ki se uporabljajo za imetnika (slovenska podjetja pridobijo potrdilo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije), v času napotitve pa so podjetja dolžna delavcem zagotoviti pravice v skladu z zakonodajo države članice, v kateri bodo delavci storitve izvajali, kar mora biti razvidno iz pogodbe o zaposlitvi…
Zakonodajni okvir

S 1. 9. 2015 je začel veljati novi zakonodajni okvir na področju delovnih migracij:
•    Zakon o tujcih (Ztuj), Uradni list RS, št. 45/2014-UPB1, 90/2014, 19/2015, 47/2015-ZZSDT);
•    Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), Uradni list RS, št. 47/2015);
•    Pravilnik o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje, načinu zajemanja prstnih odtisov in načinu označitve prenehanja dovoljenja za prebivanje, Uradni list RS, št. 62/2015;
•    Pravilnik o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 62/2015;
•    Pravilnik o obdelavi in posredovanju podatkov o tujcih, ki se zaposlijo ali delajo na ozemlji Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 61/2015.

Novi zakonodajni okvir uvaja nekatere ključne sistemske spremembe. Najpomembnejša od njih je uvedba enotnega dovoljenja – tujci, državljani tretjih držav ne potrebujejo več dveh dovoljenj –, enotno dovoljenje po novem nadomešča tako dovoljenje za prebivanje kot tudi delovno dovoljenje…

Nova zakonodaja predvideva uvedbo načela ›vse na enem mestu‹ – za pridobitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo se pri pristojnem organu (upravni enoti oziroma diplomatsko-konzularnem predstavništvu) vloži ena vloga, s katero si tujec lahko na enem mestu uredi svoje prebivanje in dostop do trga dela…
Postopek za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja

Prošnjo za izdajo lahko pri pristojnem organu vloži tujec ali delodajalec. Tujec mora prošnjo vložiti obvezno na diplomatsko-konzularnem predstavništvu RS v tujini, razen v zakonsko določenih izjemah (kategorije tujcev, ki že zakonito bivajo v RS) – športni trenerji, poklicni športniki, poročevalci za tuje medije, tujci, pri katerih obstaja gospodarski interes oziroma interes na področju izobraževanja znanosti in kulture)…

Na novo je bil uveden koncept izdajanja soglasja Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) k enotnemu dovoljenju glede na različne namene zaposlitve ali dela. ZRSZ mora v roku 15 dni od prejema prošnje podati soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja. Če soglasje ni podano v roku, to ni razlog za zavrnitev prošnje, če pa soglasje ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev, se prošnja za izdajo ali podaljšanje zavrne…
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev

Novi zakon odpravlja administrativne ovire in pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju ZZDT-1. Uveljavlja načela enake obravnave tujcev in domačih delavcev v zvezi z delovnopravnimi pogoji ter ohranitve zaščite pravic tujih delavcev na isti ravni, kot je to omogočal ZZDT-1…

Pravica do prostega dostopa je razširjena na več kategorij, npr. prosilce za mednarodno zaščito, družinske člane begunca, žrtve trgovine z ljudmi ali žrtve nezakonitega zaposlovanja. Na novo se ureja tudi samozaposlitev tujcev – edini pogoj za samozaposlitev tujcev ostaja enoletno predhodno prebivanje v RS…

Zakon v 36. členu po novem drugače ureja tudi kratkotrajno izvajanje storitev, vezanih na dobavo blaga in servisiranje – te storitve je možno izvajati na podlagi prijave tujega delodajalca zavodu in potrdila o začetku izvajanja storitev (enotno dovoljenje ni potrebno), ki ga izda zavod brez preverjanja dejstev, navedenih v prijavi…

Olajšano je tudi opravljanje dela tujca, zastopnika gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, v primerih, ko tujci v Sloveniji niti ne prebivajo niti tega ne nameravajo. Tovrstno opravljanje dela je omejeno na 90 dni v koledarskem letu. Prijavo dela je treba prej opraviti na ZRSZ (lahko elektronsko), enotno dovoljenje ni potrebno.
Vsa dela v okviru registriranih dejavnosti delodajalca lahko opravljajo le tujci z enotnim dovoljenjem, ki jim je bilo izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, enotnim dovoljenjem zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba in tujci, ki imajo v skladu z določbami zakona prost vstop na trg dela…

Po novem se tujci lahko zaposlujejo samo za polni delovni čas, kar je pomembna sprememba, s katero se odpravlja možnost zlorab in povečuje pravna varnost tujih delavcev.
Pogoji za izdajo soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo ostajajo isti, dodatno pa zakon v 14. členu olajšuje pogoje za pridobitev soglasja tujcu, ki je bil v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge najmanj 30 mesecev zaposlen ali samozaposlen v Republiki Sloveniji in na tej podlagi vključen v obvezna socialna zavarovanja…

Za zagotavljanje večje varnosti pri zaposlovanju tujcev je dodan pogoj, da delodajalec ni v stečaju ali postopku likvidacije. Za kršitelje so predvidene tudi bistveno strožje denarne kazni.

Ureditev zaposlovanja delavcev iz BiH v RS na podlagi Sporazuma o zaposlovanju

S 1. 3. 2013 je začel veljati Sporazum o zaposlovanju med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Sporazum določa pogoje zaposlovanja državljanov BiH in postopke za izdajo delovnih dovoljenj, ne vključuje pa pravice do prebivanja v Republiki Sloveniji.
Sporazum določa, da se lahko državljani BiH zaposlijo v Sloveniji, če:
•    so prijavljeni pri pristojnih javnih službah za zaposlovanje v Bosni in Hercegovini kot brezposelna oseba najmanj 30 dni in so starejši od 18 let;
•    na trgu dela v Sloveniji ni ustreznih domačih kandidatov za ponujeno prosto delovno mesto;
•    delodajalec izpolnjuje zakonske pogoje za zaposlitev tujca v skladu z ZZSDT.

Kandidati lahko za zaposlitev v Sloveniji kandidirajo kot brezposelne osebe, prijavljene pri Zavodu za zaposlovanje v BiH. Slovenski delodajalci, ki nameravajo zaposliti delavce iz BiH, objavijo prosta delovna mesta. Zavod preveri, ali v svojih evidencah nima ustreznih kandidatov in ali delodajalec izpolnjuje pogoje (plačani davki in prispevki, nekaznovanost). Na podlagi posredovanega obrazca z osnovnimi podatki o delodajalcu v BiH tamkajšnja agencija za zaposlovanje posreduje seznam ustreznih kandidatov…

Posebnost izdanega delovnega dovoljenja po Sporazumu je v tem, da je izdan za tri leta. Prvo leto mora biti kandidat zaposlen pri delodajalcu, ki je zanj pridobil delovno dovoljenje. V preostalem obdobju veljavnosti dovoljenja je zaposlitev možna tudi pri drugih delodajalcih, saj velja dovoljenje kot osebno delovno dovoljenje in je delavec migrant prost na trgu dela. Pod določenimi pogoji je – v skladu z določbami Sporazuma – delovno dovoljenje možno podaljšati še za nadaljnja tri leta…
Ureditev zaposlovanja, samozaposlovanja in dela državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji v času prehodnega obdobja

V prehodnem obdobju po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo velja, da hrvaški državljani v prvih dveh letih njihovega zakonitega prebivanja v Sloveniji še naprej potrebujejo dovoljenje za zaposlitev, ki ga izdaja Zavod za zaposlovanje RS.

Zaposlovanje, samozaposlovanje in delo državljanov Hrvaške v Sloveniji ureja Zakon o podaljšanju prehodnega obdobja pri prostem gibanju hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov, ki velja od 1. 7. 2015 do 30. 6. 2018 (Uradni list RS, 46/2015)…

Državljani Hrvaške se lahko v prvih dveh letih njihovega zakonitega bivanja v Sloveniji zaposlijo le na podlagi dovoljenja za zaposlitev, ki ga zanje pridobi delodajalec…

Državljani Hrvaške so lahko zaposleni le pri tistem delodajalcu, ki je zanje pridobil dovoljenje za zaposlitev, opravljajo pa lahko le tisto delo, za katero jim je bilo izdano dovoljenje…

Samozaposlovanje in delo na podlagi civilnopravnih pogodb je prosto.

 

Celoten članek je na voljo v septembrski številki biltena Unikum.

 

Pripravila: Lucija Žumer