23. februarja, 2021

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 (PKP8)

Državni zbor je 3. 2. 2021 potrdil osmi protikoronski paket interventnih ukrepov, Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 (ZDUOP), ki je stopil v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu in s katerim želi država omiliti posledice, ki jih ima epidemija na gospodarstvo, z različnimi vrstami interventnih ukrepov v obliki državnih pomoči.

Podobno kot v sedmem protikoronskem paketu, to je Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19, država z osmim paketom uvaja ukrepe, namenjene gospodarstvu in zaščiti delovnih mest pa tudi nekaterim (rizičnim) kategorijam posameznikov (upokojencem, dijakom, kmetom z nizkimi prejemki in drugim rizičnim skupinam).

Za delodajalce bodo v letu 2021 ključni naslednji trije ukrepi:

  • povračilo plače za čas čakanja na delo;
  • subvencioniranje minimalne plače;
  • določitev minimalne osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost.

 

Delodajalci lahko od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije še vedno zahtevajo povračilo nadomestila plače za čas odsotnosti delavcev z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela (›kratkotrajna odsotnost brez bolniškega lista‹), če je delavec odsoten tri zaporedne dni enkrat v koledarskem letu, do konca leta 2021, podobno kot je veljalo na podlagi določil Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19.

 

Povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo

V državi še vedno veljajo odloki, ki delodajalcem z namenom preprečitve širjenja virusa covida-19 onemogočajo opravljanje dejavnosti oziroma jim je to omogočeno le v omejenem obsegu. Zato so delodajalci prisiljeni delavce napotiti na začasno čakanje na delo oziroma slednje tudi podaljševati. Delodajalci so lahko delavce napotili na začasno čakanje na delo in zahtevali povračilo nadomestila plače do 31. 1. 2021, zato je obstajala potreba po podaljšanju navedenega ukrepa.

Delodajalec lahko pod pogoji iz Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 napoti in uveljavlja povračilo plače za posameznega delavca najdlje za obdobje od 1. 2. 2021 do 30. 4. 2021, razen če bo vlada ukrep s sklepom podaljšala (najdlje do 30. 6. 2021).

Povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo lahko delodajalci koristijo od 1. 2. 2021 do 30. 4. 2021.

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. 12. 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov;
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. 12. 2020;
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Tako kot je veljalo doslej, mora delodajalec, ki želi koristiti ukrep povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo, dokazati padec prihodkov, ki nastanejo zaradi epidemije ali so posledica epidemije, in sicer v višini najmanj 20 odstotkov v letu 2021 glede na leto 2019 oziroma 2020. Tisti delodajalci, ki niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma v letu 2021, so do ukrepa upravičeni, če so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letih 2019, 2020 oziroma 2021. Kot prihodki se štejejo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, in nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.


Avtorica: Tadeja Jerič

Celoten članek je na voljo v februarski številki biltena Unikum.