Odkar je v naše življenje zakorakal koronavirus, se okoli nas dogaja dvojna resničnost. Na eni strani številni zaščitni ukrepi, resne analize, na drugi strani lahkotnost ali celo zanikanje. Na katerikoli strani smo (za zaščitne maske ali proti nagobčnikom), pa je dejstvo, da pandemija covida-19 je in bo vplivala na naše življenje, zaposlovanje, gospodarstvo in ne nazadnje tudi na računovodstvo in davke.

V Sloveniji v času pisanja tega članka o spremembah in dopolnitvah Slovenskih računovodskih standardov še ni zaznati novosti, srečali smo se le z zahtevami revizorjev pri računovodskem poročanju – ocenjevanju in razkrivanju vpliva pandemije covida-19. V mednarodnem prostoru pa je bilo že vse od zgodnje pomladi veliko povedanega in zapisanega o vplivu krize covida-19 na računovodsko poročanje. Če je pri nas doslej bilo glavno vprašanje knjiženje državnih pomoči, se na tujem piše in razpravlja o vplivu raznih ukrepov in spremenjenih okoliščin poslovanja na računovodsko evidentiranje, razvrščanje, merjenje in konec koncev tudi predstavljanje v računovodskih in letnih poročilih, hkrati pa so podane že tudi nekatere teoretične in praktične rešitve za računovodenje v spremenjenih okoliščinah poslovanja.

Že pri sestavi letnega poročila za leto, ki se konča 31. 12. 2019 ali kasneje, smo morali razkrivati dogodke po datumu bilance stanja, torej tudi pandemije covida-19. Ta bi lahko vplivala na oceno ogroženosti ›predpostavke delujočega podjetja‹ (going concern assumption). Za računovodska poročila se zahteva poročanje stanja sredstev in dolgov na bilančni presečni datum, torej na zadnji dan poročevalskega obdobja. Zato za družbe v Sloveniji, ki so zaključile leto z 31. decembrom, pojav koronavirusa ni popravljalni dogodek, saj so se informacije o virusu pojavile januarja 2020, razglasitev epidemije pa je sledila marca 2020. Kljub temu je bilo v računovodskem poročilu treba razkrivati oceno vpliva teh nepopravljalnih dogodkov na poslovanje v letu 2020 in v kasnejših obdobjih (npr. na zadolževanje, obseg prihodkov in denarne tokove), kar pa je odvisno od specifičnih razmer in panoge, v kateri podjetje deluje. Za računovodske izkaze z zaključkom leta 2020 pa velja, da bolj ko se odmikamo od 31. 12., več informacij prihaja na dan, jasnejši je vpliv pandemije, zato je treba poleg presoje ogroženosti poslovanja in predpostavke delujočega podjetja posebno pozornost nameniti tudi preverbi računovodskih ocen, na primer izterljivosti terjatev, čisti iztržljivi vrednosti zalog in vseh drugih sredstev ter s tem potrebnih oslabitev sredstev, prav tako pa oceni vnaprej vračunanih prihodkov, odloženih prihodkov, pogojnih obveznosti in rezervacij vseh vrst (za reorganizacijo, kočljive pogodbe, pogodbene kazni in tožbe …).

 

Nujna operativna razbremenitev v zvezi s covidom-19

Odbor za mednarodne računovodske standarde (The International Accounting Standards Board, IASB) je 28. 5. 2020 izdal spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 16 Najemi z naslovom Prilagoditve najemnin v zvezi s covidom-19. Namen sprememb je najemojemalcem olajšati prihodke, povezane z ukrepi proti covidu-19, kot je na primer moratorij na plačevanje najemnine ali začasno znižanje najemnin. Te dopolnitve veljajo sicer od 1. 6. 2020, vendar jih najemojemalci lahko uporabljajo takoj, v kateremkoli računovodskem izkazu, torej ne zgolj letnih, temveč tudi že medletnih. MSRP 16 določa, kako naj najemnik evidentira spremembe v plačilih najemnin, vključno s spodbudami. Izvajanje teh zahtev je težko zaradi pogostih in številnih najemnih spodbud zaradi covida-19, prav tako je predstavljo stroškovno breme, še posebej ob vseh drugih izzivih, s katerimi se soočamo zaradi pandemije. Zato so najemnikom ponujene praktične rešitve, ki omogočajo, da še naprej zagotavljajo uporabne informacije o svojih najemih. Praktične rešitve lahko najemniki sprejmejo prostovoljno, pri tem pa nista ogroženi relevantnost in uporabnost finančnih informacij, ki jih podjetja sporočajo in javno objavljajo.

Spremembe MSRP 16 je torej Odbor že sprejel. Da se lahko uporabljajo v Sloveniji (in EU), jih morata potrditi še Evropski parlament in Komisija ter jih v obliki uredbe objaviti v evropskem uradnem listu, kar se pričakuje za 3. četrtletje (tudi EFRAG je že dal zeleno luč za sprejem in zgodnejšo veljavnost, postopek sprejemanja pa je tokrat zelo hiter, saj morajo delniške družbe že objaviti tudi svoje medletne izkaze, vlagatelji pa želijo kvalitetne informacije o tem, kako so družbe v preteklih nekaj mesecih poslovale in kakšna so pričakovanja za naprej). Družbe zunaj EU lahko spremembe MSRP 16 uporabljajo že v obliki, kot jih je sprejel Odbor, tudi rešitve v ameriških standardih ponujajo podobne rešitve. Družbe v EU pa, kot rečeno, morajo počakati na objavo uredbe, ki je v času nastajanja tega prispevka že v sprejemanju pri Komisiji in katere predlog vsebuje določbo, da podjetja začnejo uporabljati spremembe MSRP 16 Najemi najpozneje 1. 6. 2020 za poslovno leto, ki se začne 1. 1. 2020 ali po tem datumu, ter da je uredba v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

 

Vsebina sprememb in dopolnitev MSRP 16

MSRP 16 Najemi se razširja za člene 46a, 46b, 60a, C1a, C20a in C20b, dodan pa je tudi nov naslov pred člen C20a. Praktične rešitve veljajo le za najemojemalce, medtem ko jih za najemodajalce po MSRP 16 ni.

Praktična rešitev iz člena 46a je dovoljena zgolj za spodbude v zvezi najemninami, ki so neposredna posledica pandemije covida-19. Najemnik lahko izbere, da oprostitve plačil najemnin ne bo obravnaval kot spremembe najema.

Avtorica: Kristinka Vukovič

Celoten članek je na voljo v julijski številki biltena Unikum.