Zaradi poplav, ki so pretekli vikend prizadele Slovenijo, se delodajalci soočate z različnimi izzivi – tako odsotnostmi delavcev kot tudi organizacijo dela zaradi morebitne začasne ustavitve ali zmanjšanja delovnega procesa.
Organizacija dela in odsotnost delavcev
Če delavcem ne morete zagotavljati dela zaradi poslovnih razlogov, lahko delavce napotite na čakanje na delo na podlagi 138. člena Zakona o delovnih razmerjih. V tem primeru delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Ukrep lahko traja največ 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, pri tem pa morate odreditev delavcu podati v pisni obliki (lahko tudi na njegov službeni elektronski naslov). Vlada na tem področju napoveduje tudi interventni zakon, ki bo delodajalcem omogočal povračilo nadomestila plače za čas napotitve na čakanje na delo, pri tem pa naj nadomestilo ne bi bilo nižje od minimalne plače.
Zakon o delovnih razmerjih v 169. členu ureja tudi spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.
Delavci, ki zaradi izrednih razmer ne morejo priti na delovno mesto, so lahko odsotni zaradi višje sile ali osebnih okoliščin oziroma jim delodajalci odobrite izredni dopust. Delavec lahko zaprosi tudi za t.i. neplačan dopust. V primeru višje sile delavcu pripada nadomestilo do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače, medtem ko mu za odsotnost zaradi osebnih okoliščin ali izredni dopust pripada 100 % nadomestilo plače. Vlada napoveduje, da bo na podlagi interventnega zakona bilo nadomestilo za primer višje sile, višje (80 %) in bo povrnjeno s strani države. Prav tako napoveduje 7 dodatnih dni plačane odsotnosti za osebe, ki bodo pomagale pri odpravljanju posledic nesreč in dan solidarnosti, 14. 8. 2023.
Finančna pomoč fizičnim osebam – previdno pri nakazilih
V kolikor bi želeli delavcem ali drugim osebam nuditi ustrezno finančno pomoč, bodite pozorni, da nakazil ne izvajate direktno na bančne račune fizičnih oseb, ampak na ustrezne humanitarne organizacije, sicer jih bo doletelo še plačilo dohodnine in morebitni vpliv na višino socialnih transferjev (plačilo vrtca, otroški dodatki in podobno). Delavcem je mogoče nakazati tudi solidarnostno pomoč, ki se v primeru elementarnih nesreč ne všteva v davčno osnovo do višine 2.000,00 EUR. V določenih primerih je nakazilo fizičnim osebam mogoče tudi preko darila.
Finančna pomoč delodajalcem oziroma družbam
Po napovedih Vlade RS lahko pričakujemo v kratkem sprejetje interventnih zakonov za odpravljanje posledic. Prav tako je Vlada RS že objavila načrt za nudenje pomoči preko SID banke in SPS organizacij, namenjen podpori podjetjem, ki so utrpela škodo v industrijski industriji. Prav tako je predvidenih 1.200,00 EUR pomoči do konca leta za samozaposlene, ki zaradi poplav ne morejo opravljati dela ali je njihovo delo bistveno okrnjeno.
Spremljali bomo situacijo in vas obveščali o vseh pomembnih novostih.
Foto: Aljoša Kravanja
