prihodki odhodki stroški rezervacije Unija Smart Accounting
22. februarja, 2022

Stroški za rezervacije in druge korekcije prihodkov in odhodkov

Prihodkov in odhodkov ob zaključku leta mora biti v izkazih ravno prav. A koliko je to? Odgovor na to vprašanje ne vključuje želje lastnika ali pričakovanja banke, ampak veliko računovodskega znanja. Zelo laično gledano – prihodki in odhodki padejo sami od sebe iz izdanih in prejetih faktur, obračunanih plač, amortizacije in porabe zalog. Dejstvo pa je, da je v računovodstvu treba upoštevati še mnogo drugega. To pa znajo računovodski strokovnjaki, kar je razlog, zakaj v podjetju potrebujemo dobrega računovodjo, in ne le nekoga, ki bi knjižil račune in obračune.

Danes ne bomo pisali o upoštevanju poštene vrednosti v bilanci stanja niti o ugotavljanju potrebnih okrepitev in oslabitev (zalog, terjatev), temveč o drugih vprašanjih, ki vplivajo na izkaz poslovnega izida in so prav tako pomembna za to, da je izkaz sestavljen v skladu s temeljno računovodsko predpostavko upoštevanja nastanka poslovnega dogodka. Ta predpostavka namreč zahteva, da vzporejamo prihodke in odhodke, da odhodke pripoznavamo na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov ali odhodkov in pridobitve prihodkov. In zato je eno ključnih vprašanj, ki si jih postavi računovodja ob zaključku leta, ali imamo v zvezi z izkazanimi (zaračunanih ali ne) prihodki upoštevane res vse stroške, na katere se ti prihodki nanašajo? Ali imamo v zvezi z izkazanimi odhodki izkazane tudi vse prihodke? Je treba morda katere od prihodkov ali stroškov odložiti ali vračunati vnaprej?

Pojdimo po vrsti. Najprej bomo odgovorili na nekaj pogostih vprašanj o rezervacijah. Rezerviramo stroške, torej pričakovane izdatke, ki se bodo pojavili v prihodnosti, vendar so povezani z današnjim opravljanjem dejavnosti ali z danes izkazanimi prihodki. Najlaže je razložiti rezervacije s primerom rezervacij za garancijska popravila. Ker smo danes prodali proizvod in danes izkazali prihodke iz prodaje tega proizvoda, zakon pa od nas zahteva brezhibno delovanje in odpravo napak v garancijski dobi, je torej realno pričakovati izdatke in stroške v prihodnosti. Izdatki in stroški bodo torej nastali v prihodnjih obračunskih obdobjih, povezani pa so z današnjimi prihodki, zato v breme današnjih prihodkov upoštevamo tudi te stroške. Tehnično to izvedemo tako, da pripoznamo stroške rezervacij za popravila v garancijskem roku, na drugi strani pa izkažemo obveznosti iz teh rezervacij. Vendar vse rezervacije niso tako preproste in lepi šolski zgledi, zato se je za njihovo razlago in preverbo, ali jih moramo oblikovati, vedno dobro vrniti k izhodišču, torej definiciji.

Računovodski standardi določajo, da se rezervacije v poslovnih knjigah in v bilanci stanja pripoznavajo, če:

  • obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna);
  • je verjetno (bolj možno kot ne), da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi;
  • je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti.

Bolj možno kot ne pomeni, da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da obveza naše organizacije obstaja. Če je bolj možno kot ne, da sedanja obveza ne obstaja, organizacija zgolj razkrije pogojno obveznost, pogojno obveznost pa knjiži zunajbilančno na kontih skupine 99. Organizacija samo razkrije pogojno obveznost tudi v skrajno redkih primerih, ko ni mogoče zanesljivo oceniti zneska obveze. Slovenski računovodski standardi narekujejo razkritje pogojnih obveznosti neodvisno od tega, ali je družba zavezana k reviziji ali ne, in neodvisno od velikosti družb ali druge organizacije (razkritje je zapovedano v poglavju o pripoznavanju rezervacij v točki 10.5., in ne šele v poglavju standarda o razkritjih, ki ga berejo družbe, zavezane k reviziji). O pogojnih obveznostih in o davčnih vidikih rezervacij smo podrobneje pisali v lanski junijski številki Unikuma, zato podrobnosti o tem tokrat ne ponavljamo.

Kako pa brati pogoj, da obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja pravna ali posredna obvezna? Da obstaja pravna obvezna, je bolj jasno: obveza obstaja zaradi zakonodaje; npr. delavcu za službovanje v tem letu ob službovanju tudi v preteklih in prihodnjih letih izplačati odpravnino ob upokojitvi ali jubilejno nagrado, na podlagi zakonodaje izvesti določena dela v zvezi s sanacijo stanja (recimo v zvezi z okoljem), ali obstaja zaveza zaradi sklenjenih pogodb. Vendar je zaveza lahko tudi prostovoljna in dana posredno, na primer z danes danimi obljubami, ki izhajajo iz naših splošnih prodajnih pogojev, marketinških akcij in drugih dejanj, ki pri kupcih zbudijo utemeljeno pričakovanje za ugodnostmi, povezanimi z današnjim nakupom ali drugim dejanjem.

Avtorica članka: Kristinka Vukovič

Celoten članek je na voljo v februarski številki biltena Unikum.