Spremembe pravilnika o izvajanju Zakona o DDV

Nedavno sta bila na spletnih straneh Ministrstva za finance objavljena dva predloga sprememb in dopolnitev Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV.

Prva dopolnitev, ki je bila že sprejeta in objavljena v Uradnem listu, št. 39/2016, velja od 4. junija in širi izjeme od obveznosti izdajanja računov za namene DDV, druga sprememba pa je v pretežnem delu povezana s spremembami ZDDV-1, ki se nanašajo na spremembo obračunavanja DDV pri uvozu od 1. 7. 2016.

1. Razbremenitev obveznosti izdajanja računov

Po novem se obveznosti izdajanja računov razbremenijo neprofitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave (organizacije iz 11. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV-1) za dobave blaga in storitev, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, pod pogojem, da v tekočem koledarskem letu ne presežejo oziroma ni verjetno, da bodo presegle 5000 evrov.

Enako velja za davčne zavezance, ki niso neprofitne organizacije, če kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje:

• njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;
• upravljajo in vodijo jih večinoma prostovoljci, ki sami ali prek drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;
• zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV.

FURS pojasnjuje, da so z izjemo zajete tiste nepridobitne organizacije (osebe javnega prava), ki opravljajo:

• dejavnost sindikatov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti S/94.2;
• dejavnost verskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti S/94.91;
• …

Izjema od obveznosti izdajanja računov velja za vse dobave blaga in storitev, ki jih opravijo omenjeni davčni zavezanci, ne le za tiste, ki so oproščene skladno z 11. točko 1. odstavka 42. člena ZDDV-1.

Izjema od obveznosti izdajanja računov velja tako za občasne dogodke kot tudi kontinuirane dobave (večkrat na leto) ali po vnaprej določenem programu (npr. vsak mesec, nekaj dni v mesecu, vsak določen dan/dneve v tednu ali pogosto v času sezone ipd.).

FURS navaja nekaj izjem:

• upokojensko društvo organizira izlet, ki se v celoti financira iz zneska članarine; zajeti so tudi primeri, ko izlet v celoti financira član društva sam ali oseba, ki sicer ni član društva, se pa udeleži izleta, in situacije, ko se izlet do določene višine krije iz članarine, razliko do polne cene pa plača član društva;
• planinsko društvo organizira pohode za manjše število pohodnikov vsako prvo nedeljo v mesecu po vnaprej določenem programu;
• društvo odvisnikov organizira petkrat letno skupno druženje za svoje člane;
• vaško kulturno društvo enkrat na mesec pripravi amatersko gledališko ali glasbeno predstavo;
• društvo proti mučenju živali organizira licitacijo izdelkov ali doniranih predmetov za zbiranje sredstev za brezdomne živali, pri katerih gre za redno dejavnost društva, čeprav ni vnaprej terminsko določena.

Kadar obdavčljive dobave, za katere velja izjema od obveznosti izdajanja računov, v tekočem koledarskem letu presežejo znesek 5000 evrov (torej ne izpolnjujejo več pogojev za izjemo), lahko zavezanci uveljavljajo izjemo od obveznosti izdajanja računov le za dobave blaga in storitev, ki izpolnjujejo pogoje, določene za drugo izjemo…

Druga izjema od obveznosti izdajanja računov velja za osebe, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13. točko 1. odstavka 42. člena ZDDV-1 (bolnišnice, socialnovarstveni zavodi, vključno z domovi za starejše, vrtci, šole, omenjene nepridobitne organizacije, nepridobitne organizacije v zvezi s storitvami, povezanimi s športom, in kulturne organizacije v zvezi s kulturnimi storitvami) in osebe, ki niso osebe javnega prava, če izpolnjujejo enega od pogojev iz 43. člena ZDDV-1[1] za uporabo oprostitve in so uporabo oprostitve tudi priglasile FURS.

Izjema v tem primeru velja v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te osebe organizirajo priložnostno ter izključno v svojo korist, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence…

Izjema obsega na primer dobave blaga na šolskih bazarjih in dobave, ki jih prostovoljno gasilsko društvo opravi na gasilski veselici (npr. vstopnice in druge dobave), če z njimi zbirajo sredstva za svoje delovanje…

S spremembo se doseže, da omenjenim zavezancem računov, ker ni obveznosti izdajanja za namene DDV, tudi ne bo treba pošiljati v potrjevanje, zato ne bodo potrebovali davčnih blagajn oziroma vezanih knjig računov…

Davčni zavezanec mora za dobave, za katere velja izjema od obveznosti izdajanja računov, zagotoviti podatke v svojem knjigovodstvu.

2. Spremembe, povezane z obračunavanjem DDV pri uvozu

Pri uvozu blaga iz tretje države bo po 30. 6. 2016 DDV obračunaval zavezanec sam, pod pogojem, da ima sedež dejavnosti in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, ali, kadar gre za tujca, če bo pridobil slovensko identifikacijsko številko za DDV in imenoval davčnega zastopnika…

Predlog pravilnika ureja položaj davčnega zastopnika tujega davčnega zavezanca, ki bo moral pred začetkom davčnega zastopanja davčnemu organu predložiti pooblastilo za zastopanje skupaj z izjavo (na posebnem obrazcu, ki se na novo predpisuje s prilogo XVI k Pravilniku), da kot zastopnik sprejema brezpogojno solidarno odgovornost za plačilo DDV od uvoza v obdobju, za katero je imenovan kot zastopnik…

Glede pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga je zavezanec obračunal ob uvozu, Pravilnik predpisuje, da se lahko uveljavlja ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je bil obračunan v DDV-O.

Pravilnik pojasnjuje, da se fizična oseba, ki ima v Sloveniji registrirano dejavnost, nima pa v Sloveniji niti stalnega niti običajnega prebivališča, za namene DDV šteje kot davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji. Razlika med tujimi zavezanci in zavezanci s sedežem v Sloveniji vpliva na obveznost identifikacije …

V tej zvezi naj omenimo, da zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in opravi le oproščene dobave blaga oziroma storitve s pravico do odbitka DDV, po novem ne bo treba pridobiti identifikacijske številke za DDV, če odbitka DDV ne bo uveljavljal ali ga bo uveljavljal na način vračila DDV v skladu z določbami ZDDV-1 o vračilu davka zavezancem s sedežem v drugi državi članici in zavezancem iz tretjih držav.

Pravilnik posega tudi v določbe 47., 50., 52. in 55. člena ter s kombinirano nomenklaturo usklajuje šifre oziroma opise nekaterih proizvodov, za katere velja nižja stopnja DDV.

Spremembe posegajo tudi v nekatere davčne obrazce:

• spreminjajo se priloga VIII (obrazec DDV-O), priloga X (obrazec RP-O), priloga XI (obrazec PD-O o dobavah blaga in storitev iz 76.a člena ZDDV-1), Priloga XII (seznam pridelkov in storitev, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo), Priloga XIII (obrazec DDV-PN: vloga za pridobitev/spremembo/prenos/prenehanje dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila), Priloga XIV (obrazec DDV-OPN za obračun pavšalnega nadomestila);
• na novo se določata priloga XVI (Pooblastilo za davčno zastopanje v skladu s 77. členom ZDDV-1) in priloga XVII (obrazec DDV-Iz: izjava za obdavčitev transakcij z nepremičninami po 45. členu ZDDV-1).

Celoten članek je na voljo v junijski številki biltena Unikum.

Pripravila: mag. Tamara Prezelj