Enoosebna družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki se v primeru večosebne družbe z omejeno odgovornostjo imenuje družbena pogodba. Med obema oblikama družb je tudi nekaj razlik pri načinu sprejemanja odločitev in vodenju sprejetih sklepov v knjigi sklepov.
Če družbo ustanavlja samo ena oseba (ustanovitelj), ta oseba sprejme akt o ustanovitvi, ki je lahko bodisi v obliki notarskega zapisa ali pa sestavljen na posebnem obrazcu v pisni oziroma elektronski obliki. Navedeno je mogoče le, če:
- se vložki vplačajo samo v denarju z nakazilom na bančni račun in je celoten znesek vložkov (najmanj 7.500 €) plačan pred vložitvijo predloga za ustanovitev družbe,
- se akt o ustanovitvi sklene na obrazcu VEM, v katerem vsebine ni mogoče spreminjati (listina se avtomatsko generira iz sistema e-VEM, prav tako vse druge obvezne priloge k predlogu za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo), in
- želi družbenik voditi elektronsko knjigo sklepov.
Pravni posli, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko, morajo biti v pisni obliki, razen tistih, ki so sklenjeni pri rednem poslovanju. Prav tako za sklepanje pogodb, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe s samim seboj, ni potreben kolizijski zastopnik družbe (zastopnik, ki bi namesto edinega družbenika v imenu družbe sklenil pogodbo z edinim družbenikom in tako preprečil konflikt interesov). To se smiselno uporablja tudi za delniško družbo z enim delničarjem.
Ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1 (spodaj našteta po alinejah) in mora vse odločitve v zvezi s temi zadevami vpisovati v knjigo sklepov (sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka). (Glede potrebe po prisotnosti notarja, glej spodaj.)
- bodisi v pisno knjigo sklepov, ki jo mora potrditi notar pred vpisom prvega sklepa,
- bodisi v elektronsko knjigo sklepov, ki jo vodi notarska zbornica (če se je družba z omejeno odgovornostjo ustanovila na preprostejši način).
Več o načinu vodenja knjige sklepov si lahko preberete na naslovu e-uprava.gov.si/e-uprava/. V knjigo sklepov kljub vsemu ni treba vpisovati sklepov, ki jih sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi družbe in na katerih njegov podpis overi točka VEM ali notar, ki v imenu ustanovitelja vloži elektronski predlog za vpis ustanovitve družbe v register.
Družbeniki (večosebne družbe z omejeno odgovornostjo) sprejemajo sklepe na skupščini, razen če s pisno izjavo ne sklenejo, da se skupščina ne opravi. Sklep o tem morajo soglasno sprejeti vsi družbeniki. V tem primeru sporočijo svoje glasove poslovodji pisno, telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev.
Zadeve, o katerih družbeniki na skupščini odločajo skladno s 505. členom ZGD-1: | Potreba po notarju |
Sprejetje letnega poročila | Ne |
Uporaba bilančnega dobička | Ne |
Vplačilo in vračilo naknadnih vplačil | Ne |
Sprememba višine osnovnega kapitala (npr. za namene pokritja izgube) | Da, ker se mora hkrati spremeniti družbena pogodba |
Delitev, odsvojitev in prenehanje poslovnih deležev ter izključitev družbenika | Da, ker se mora hkrati spremeniti družbena pogodba |
Postavitev in odpoklic poslovodje, prokurista in poslovnega pooblaščenca | Ne |
Imenovanje in odpoklic likvidacijskih upraviteljev, ko se začne postopek likvidacije po 105. členu ZGD-1 | Ne |
Sprememba družbene pogodbe, ki je bila sklenjena pred notarjem Posebnost: Če se s spremembo družbene pogodbe povečajo obveznosti družbenikov do družbe, morajo sklep, razen pri povečanju osnovnega kapitala, sprejeti vsi družbeniki. | Da, razen v primeru spremembe sedeža, firme ali dejavnosti. |
| Sprememba družbene pogodbe, ki je bila sklenjena na posebnem obrazcu: priložiti je treba prečiščeno besedilo družbene pogodbe na novem obrazcu, ki se ujema s priloženim sklepom o spremembi družbene pogodbe. | Ne, razen če se s spremembo družbene pogodbe določajo sestavine družbene pogodbe, ki jih vsebina obrazca ne omogoča. |
Prenehanje družbe po skrajšanem postopku | Da |
Odločanje o statusnih spremembah (združitve, delitve družb) | Da |
Navzočnost notarja na skupščini se praviloma zahteva pri delniških družbah, pri družbah z omejeno odgovornostjo pa je potrebna zgolj takrat, ko se sprejemajo take odločitve, ki jih mora končno potrditi notar oziroma morajo biti v obliki notarskega zapisa (navedeno v tabeli). Enako velja za enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, kjer se navzočnost notarja tudi ne zahteva, razen kadar ZGD-1 določa, da mora sklep potrditi notar (tabela). Če stranka tako želi, je lahko notar vedno navzoč.
- ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij,
- uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju,
- zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem in
- drugih zadevah, ki jih določa zakon ali družbena pogodba.
Skupščina družbenikov veljavno odloča, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov (praviloma daje vsakih dopolnjenih 50 evrov osnovnega vložka družbeniku en glas, vendar je to z družbeno pogodbo lahko določeno drugače). Če z zakonom ali družbeno pogodbo bi določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov.
- da se odloča o zadevah iz 505. člena tega zakona,
- če je to nujno za interese družbe,
- če se z letno bilanco ali bilanco med poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena polovica osnovnega kapitala, in
- v drugih primerih, določenih z zakonom ali družbeno pogodbo.
Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred zasedanjem skupščine. Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki. To velja tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način, predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.
Družbena pogodba lahko določi, da se že v vabilu na skupščino določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem času ne bi bila sklepčna; skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov. Naknadni dan zasedanja skupščine ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu.
Poslovodja je oseba, ki vodi posle družbe – gre za eno ali več fizičnih oseb, ki v imenu družbe in na lastno odgovornost sprejema odločitve glede rednega poslovanja družbe. Poslovodna oseba (direktor) predstavlja in zastopa družbo pri sklepanju pogodb in drugih poslov posamično in neomejeno, razen če je s sklepom skupščine ali družbeno pogodbo (ali aktom o ustanovitvi) določeno drugače. Poslovodstvo za vsako odločitev tako ne potrebuje dovoljenja družbenikov oziroma delničarjev, temveč lahko samostojno sklepa denimo o naslednjih zadevah:
- organizira in vodi delovni proces in poslovanje družbe;
- določi pomen poslovne skrivnosti;
- predlaga plačilo vmesnih dividend glede na predvideni bilančni dobiček, če to dopušča statut družbe in s tem soglašajo družbeniki;
- predlaga poslovno politiko družbe in poroča o drugih vprašanjih poslovanja;
- predlaga delovne načrte in programe ter sprejema ukrepe za njihovo izvajanje;
- uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina;
- odloča o zaposlovanju delavcev na delovna mesta in o drugih zadevah s področja delovnih razmerij v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma akti družbe;
- sestavlja poslovna poročila, pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupščine;
- na zahtevo skupščine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupščine;
- opravlja druge naloge skladno z zakonom, akti družbe in pogodbo.
Poleg pravic in obveznosti, ki jih ima direktor po zakonu, se druge pravice in obveznosti določijo s pogodbo med direktorjem in družbo. Med dodatne obveznosti poslovodstva spadajo zlasti poročanje skupščini o:
- načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja;
- donosnosti družbe, posebej donosnosti lastnega kapitala;
- poteku poslov, posebej prometu in finančnem stanju družbe, in
- poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe.
Pripravila: Nina Orehek
