V letu 2019 je Svet Banke Slovenije sprejel Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Ta sklep omejuje ročnost potrošniškega kredita ter omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe. Sicer neobvezno, vendar priporočeno je upoštevanje razmerja (LTV) med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe.

Trenutne omejitve kreditiranja:

  • Ročnost kredita največ do 7 let (razen v primeru stanovanjskih kreditov);
  • Višina kredita glede na znesek prihodkov kreditojemalca:
    • Kreditiran znesek na mesečni ravni ne sme preseči:
      • 50 % za mesečni neto dohodek, ki je nižji od ali enak 2-kratniku minimalne bruto plače, oziroma
      • 67 % za del mesečnega neto dohodka, ki presega 2-kratnik minimalne bruto plače.
    • Ne glede na višino dohodka mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
  • Priporočljivo je, da delež financiranje ne presega 80 % vrednosti stanovanske nepremičnine.

Zaradi epidemije COVID-19 so sprejeli Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Ta določa, da banke lahko izločijo iz izračuna letnega dohodka potrošnika, če so bili ti dohodki nižji kot pred razglasitvijo epidemije COVID-19. Banke to možnost lahko izkoristijo, ko razpolagajo z vsaj enim podatkom o obračunanem in izplačanem dohodku, iz katerega izhaja, da je vpliv epidemije na dohodek potrošnika prenehal.

Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje bank Slovenije pa sedaj pozivajo pristojne k sprostitvi omejitve kreditiranja prebivalstva, saj so posledice ukrepa že prvi mesec pripeljale do neto odplačil oziroma nominalnega znižanja stanja posojil, ki se je v mesecu decembru 2019 še nadalje znižalo. Zaradi epidemije COVID-19, ki je še dodatno negativno vplivala na posojilno aktivnost in domače povpraševanje, je medletna rast v juniju 2020 padla na – 1,7%. Namen poziva, je sprostitev ukrepa vsaj v delu, ki se nanaša na dodatno uveljavljene omejitve razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom prebivalcev ter prehodu nazaj na predhodni regulatorni okvir, ki ne onemogoča dostopa do virov financiranja tako velikemu delu slovenskih državljanov.

Vir: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Banka Slovenije