V novembrski številki Unikuma smo si ogledali kup primerov, pri katerih je treba fakturirano prodajo knjižiti tako, da je del zaračunanih prihodkov odložen v prihodnje obdobje. Gre za primere razporejanja transakcijske cene na različne izvršitvene obveze (na primer ene cene za dobavo blaga zdaj in vezanega blaga ali storitve v prihodnjem obdobju, za dane kupone in druge obljube kupcem o popustih in drugih ugodnostih v prihodnjem obdobju, možnostih vračila in podobno). Prav v vseh primerih, ki smo jih prikazali, smo prihodke od prodaje znižali in jih odložili bodisi na obveznosti do kupcev bodisi na odložene prihodke (po vsebini časovne razmejitve, v praksi mnogokrat imenovane tudi rezervacije). Vendar v zvezi s knjiženjem in pripoznavanjem prihodkov obstaja tudi izjema, ena vrsta dane zaveze kupcu, ki pa ne vpliva na višino prihodkov. Pri tej izjemi prihodke pripoznamo v celoti, kot smo jih zaračunali, nato pa v breme stroškov oblikujemo rezervacije v višini ocenjenih stroškov in izdatkov v prihodnjih obdobjih. Gre za preglede in popravila v jamstvenem roku. SRS 15.57 namreč določa, da se za stroške pregledov in popravil v jamstvenem roku oblikuje namenska rezervacija v skladu s SRS 10.
V standardih ne najdemo veliko napotkov, kako oblikovati rezervacije za dane garancije, kar pa je pogosto vprašanje računovodij in podjetnikov ter menedžerjev, ko presojajo, ali jih je treba oblikovati in kako se izračunavanja lotiti. Standardi vsebujejo le splošno pravilo, da se oblikujejo v breme stroškov in uskladijo na koncu obračunskega obdobja z zmanjšanjem ali povečanjem poslovnih odhodkov na znesek ocenjenih obveznosti iz danih jamstev, ki bodo nastale v naslednjih obračunskih obdobjih. Zato je najboljši nasvet za njihovo oblikovanje ta, da upoštevamo splošne zahteve glede pripoznanja rezervacij, kot veljajo za vse vrste rezervacij, hkrati pa lastnosti blaga in storitev, torej čiste tehnološke specifike in pričakovanja. Zato pri takih rezervacijah računovodja lahko le pomaga pri pojasnjevanju usmeritev, kaj je osnovna zahteva standarda, izračunavajo in utemeljujejo pa jih profili strokovnjakov, ki niso ekonomisti, temveč tehnologi, skrbniki za kakovost in podobno. Pravilo za prodajne garancije je torej to, da se prihodki izkažejo v višini zaračunanih zneskov, hkrati pa se v breme stroškov oblikuje rezervacija (v breme konta skupine 44). Ko v prihodnjih obdobjih nastanejo izdatki za poravnavo obveznosti iz dane garancije, jih ne izkazujemo več med stroški, temveč neposredno porabljamo rezervacije, torej v breme konta skupine 96, enako kot poravnava obveznosti.
Da bomo v letnem poročilu pravilno obravnavali rezervacije za prodajne garancije, se najprej vrnimo k izhodišču, kaj rezervacije sploh so.
Rezervacije so obveznosti, katerih poravnavo pričakujemo v prihodnosti, vendar se nanašajo na današnje poslovanje oziroma izhajajo iz preteklega poslovanja, danih obljub in zavez.
Dana garancija je obveznost dobavitelja, da bo prodana storitev oz. blago delovala skladno z oglaševanim in obljubljenim v določenem roku. Dobavitelj odgovarja za kvaliteto opravljene dobave storitev oziroma blaga. Odgovornost in jamstvo za opravljeno delo ali v zvezi z dobavo blaga je opredeljena v različnih predpisih, na primer v Obligacijskem zakoniku ali Zakonu o varstvu potrošnikov. Računovodje moramo v zvezi z garancijami upoštevati tudi aktualne določbe veljavne zakonodaje o davku na dodano vrednost.
…
Celoten članek je na voljo v decembrski številki biltena Unikum.
