Računovodska in davčna vprašanja ob poplavah
29. avgusta, 2023

Računovodska in davčna vprašanja ob poplavah

Nedavne poplave so nekaterim ljudem povzročile gorje in škodo, drugim pa omogočile izkazovanje solidarnosti in dobrodelnosti. Vse to bo treba nekega dne zapisati tudi v poslovne knjige in ustrezno obračunati davke.

Uničenje zalog, opreme in prejete odškodnine

Poplave, toča in druge vremenske nevšečnosti, ki jih je povzročilo vreme, so mnogim podjetjem in drugim organizacijam prinesle škodo ali uničile nepremičnine, opremo, zaloge, drobni inventar in drugo premoženje. Če je premoženje, izkazano v bilanci stanja, poškodovano ali uničeno, se odraža tudi v poslovnih knjigah. Kadar premoženje še imamo, vendar je poškodovano in bo zato njegovo vrednost z nadaljnjo uporabo ali s prodajo mogoče povrniti le delno, je treba sredstva oslabiti. Oslabitev pomeni znižanje vrednosti zalog ali osnovnih sredstev ter za to vrednost pripoznanje prevrednotovalnih poslovnih odhodkov. Tako ravnamo tudi ob uničenju opreme, torej odpisu, ker ni več uporabna. Kadar pa gre za uničenje zalog, ki jih več ni, ker so se razbile, razlile, raztopile, odplaknile, jih je treba odpisati, kar povzroči stroške materiala ali poslovne odhodke za zaloge, namenjene prodaji. Tako odpis zalog in opreme kot njuna oslabitev povzročita poslovne odhodke, in ne finančnih odhodkov, prav tako ne drugih odhodkov. V shemi izkaza poslovnega izida se ti odhodki zajemajo v postavki bodisi stroški materiala in zalog bodisi odpisi vrednosti, oboje pa vpliva na znižanje poslovnega izida, dobička iz poslovanja. Pri analizi računovodskih izkazov ob izkazu poslovnega izida namenimo veliko težo prav dobičku iz poslovanja, torej sposobnosti podjetja, ki izvira iz njegove osnove dejavnosti in namena poslovanja, zato je treba za ta poslovni dogodek tudi povračilo stroškov zanj (odškodnino od zavarovalnice) vključiti med druge poslovne prihodke (v skupino 76 oziroma pri tistih, ki uporabljajo priporočeni kontni načrt, temeljni konto 768). Tudi v predpisanem enotnem kontnem okviru, ki je bil objavljen v uradnem listu, je za skupini 75 in 78 jasno zapisano, da se tukaj izkazujejo le tisti prihodki in odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, torej niso povezani s temeljno dejavnostjo podjetja (ali core businessom). Odškodnino za uničenje objekta, stroja in zalog bomo torej knjižili med poslovne prihodke.

ZnesekV bremeV dobro
Podjetje popiše zaloge in ugotovi, da je bilo v poplavi uničenega materiala za 1.000 €, material je bil odpeljan na deponijo ali odplaknjen ali ob poplavi ukraden ipd.1.00040 – stroški odpisa uničenega materiala31 – zaloga materiala
Podjetje popiše zaloge blaga in ugotovi, da so zaloge delno poškodovane, vendar jih bo skušalo prodati. Do višine pričakovanega iztržka za zaloge jih zato oslabi.1.00072 – prevrednotovalni63, 66 – zaloga, namenjena prodaji
Voda je zalila stroj, ki je okvarjen in se ga ne splača popraviti. Knjigovodska vrednost stroja ob poplavi znaša 300 denarnih enot.1.000
700
300
05 – nabran amortizacijski popravek stroja pred poplavo
72 – prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
04 – nabavna vrednost stroja
Zavarovalnica prizna škodo za uničene zaloge in opremo v višini 1.000 denarnih enot.1.00016 – terjatev do zavarovalnice na podlagi odškodninskega zahtevka768 – prihodki iz povračil škode
Prejete državne pomoči

Ne glede na to, kako jih poimenujemo (subvencije, dotacije, podpore, pomoči, premije) in iz katerega vira izvirajo (proračuna ministrstva, javnih agencij in skladov, virov EU, občinskega proračuna), so razne subvencije in podpore vir financiranja aktivnosti podjetja ali druge oblike organizacije in so namenjene pokrivanju določenih stroškov, izdatkov, investicij kot tudi za oprostitev plačila določenih stroškov. V vseh primerih so povezane s preteklimi ali prihodnjimi odhodki.

Državne pomoči in podpore podrobneje obravnavata SRS 11 – Časovne razmejitve in SRS 15 – Prihodki. Državne podpore so na kratko obravnavane so tudi v SRS 1, 2 in 6, ko gre za evidentiranje nepremičnin, opreme in drugih osnovnih sredstev, pridobljenih z državnimi podporami. Mednarodni računovodski standardi pa državnim podporam namenjajo poseben računovodski standard, to je MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči.

Državne podpore uvrščamo med odložene prihodke. Namenjene so bodisi pridobitvi osnovnih sredstev bodisi pokrivanju določenih stroškov (npr. stroškov dela, izdatkov za zaposlene, za storitve drugih, za nakupe materiala in podobno). Med poslovne prihodke jih iz odloženih prihodkov (pasivnih časovnih razmejitev) prenašamo postopoma, tako kot nastajajo stroški amortizacije sredstev, za nakup katerih so bile prejete, ali kot nastajajo drugi stroški, za pokrivanje katerih so bile prejete. Pomembno je torej prejete državne podpore knjižiti na pasivne časovne razmejitve, potem pa jih prenašati med prihodke v izkaz poslovnega izida tistega obdobja, v katerem izkazujemo stroške in odhodke, za pokrivanje katerih so bile prejete. To lahko pomeni prenašanje v prihodke tudi več let, če smo z državno podporo pridobili opredmeteno osnovno sredstvo, ki se bo seveda amortiziralo več let. Tudi kadar je bil nakup osnovnega sredstva le delno financiran z državno podporo, delno pa z drugimi lastnimi sredstvi ali morebiti tudi posojilom, je treba državno podporo prenašati z odloženih prihodkov na poslovne (s konta skupine 96 na konto skupine 76) v celotnem obdobju amortiziranja, torej sorazmerno z obračunano amortizacijo. Če pa je naša organizacija prejela državno podporo kot nadomestilo za že nastale odhodke ali izgube ali kot takojšnjo pomoč, s katero niso povezani novi prihodnji stroški, se mora pripoznati kot prihodek v izkazu poslovnega izida tistega obdobja, v katerem je državna podpora prejeta. Ta pravila veljajo tako za uporabnike SRS kot za uporabnike MSRP. Po MRS 20 imamo še eno možnost izkazovanja državnih pomoči, in sicer po neto načelu. To pomeni, da prejeto državno pomoč lahko knjižimo ne kot prihodek, temveč kot storno stroškov, če je bila prejeta za pokrivanje takih stroškov, ki se takoj pripoznajo kot odhodek, ali kot zmanjšanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva, če je bila prejeta za investicije (in bo tako tudi osnova za amortiziranje nižja, prav tako tudi amortizacija). Tak način evidentiranja privede do tega, da so v izkazu poslovnega izida izkazani odhodki v enaki višini, kot je bilo naše dejansko breme, kolikor smo torej nakup investicij financirali sami ali smo bili sami udeleženi pri pokrivanju stroškov. Ne glede na to, kako bomo državno pomoč evidentirali, je čisti poslovni izid v obeh primerih enak.


Avtorica članka: Kristinka Vukovič

Celoten članek je na voljo v avgustovski številki biltena Unikum.