Virtualne valute so digitalni zapis vrednosti, izdajajo jih lahko fizične ali pravne osebe, vendar ne banke in ne druge javne institucije. Uporabljamo jih lahko za plačevanje, z njimi lahko zbiramo denar, nalagamo vanje špekulativno ali dolgoročno, lahko pa v zvezi z njimi sklepamo tudi bolj pametne pogodbe. Ker ne gre za oprijemljiv denar, kot so bankovci in kovanci, in tudi ne oprijemljivo bančno kartico, ker zahtevajo tudi nekaj sodobne tehnološke pismenosti, ker so negotove, predmet špekulacij, tudi visokih in daljših padcev in rasti vrednosti, predvsem pa ker oblasti vsake toliko glasneje posvarijo pred njimi in sprejemajo razne ukrepe, smo nekateri do njih nekako zadržani. A razvoj gre naprej in kljub trendom včasih navzdol drugič navzgor je treba priznati, da so tu. Kakorkoli obrnemo in kamorkoli se s svojim stališčem postavimo, tu so, in kadar se z njimi sreča podjetje, jih mora poknjižiti. Kako?
Posebnega računovodskega standarda na temo kriptovalut ne bomo našli. Ne mednarodnega ne slovenskega. Si je pa treba pomagati z določbami teh standardov, ki so sprejeti, in z njihovimi zahtevami za naše delo s kriptovalutami (od rudarjenja, plačevanja do naložbenja v raznih oblikah in tipih pogodb) uporabiti tiste določbe standardov, ki ustrezajo vsebini naše transakcije. Tozadevno so morda SRS nekoliko v prednosti pred MSRP, vsaj z normativnega vidika, kajti konec leta 2018 je bilo sprejeto tudi uradno pojasnilo k SRS, ki je prav tako objavljeno v Uradnem listu. Normativno zato, ker imamo predpis, vsebinsko pa ne rešuje vseh problemov v praksi, prav tako se vsi ne strinjajo z njegovo vsebino. Ne glede na te dileme, ki jih slišimo v praksi, je, če govorimo o tem, kakšno računovodenje je zakonito in kaj določajo predpisi, jasno: ZGD-1 slovenskim družbam in podjetnikom daje (za namene javne objave, državnih statistik in za namene obdavčitve) na voljo samo uporabo MSRP ali SRS. Če smo na domačih standardih, potem sedmi odstavek 54. člena ZGD-1 določa, da podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi in pojasnila slovenskih računovodskih standardov, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, tako standarde kot pojasnila k standardom pa je treba objaviti v Uradnem listu. Zakonita podlaga za računovodenje so torej edino SRS in Pojasnila k SRS, ki so objavljena v Uradnem listu, in ne vsa mogoča mnenja, stališča, priporočila, pojasnila ali kakorkoli se že imenujejo. Zato sem prej omenila, da je področje računovodenja kriptovalut v Sloveniji normativno urejeno, saj je bilo v Uradnem listu Republike Slovenije št. 81/2018, z dne 14. 12. 2018, pojasnilo tudi objavljeno in pravna podlaga za razlago, kako računovoditi, torej obstaja. Citirano pojasnilo je zavezujoče za uporabo.
O čem govori Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 11 (2016)? Prvi naslov pojasnila je Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe, pod njim je pojasnjeno, kaj žetoni (kovanci) ICO (Initial Coin Offering) sploh so, da niso kapitalski inštrument in da pri računovodenju njihove izdaje in kupovanja izhajamo predvsem iz SRS 11, 9 in 15; drugi naslov pa je Računovodska obravnava kriptovalut in žetonov ICO po SRS 2016, pod katerim je pojasnjeno, da:
- izdajatelj žetonov ICO izkazuje zbrana denarna in druga sredstva z njihovo izdajo po posameznih vrstah zbranih sredstev;
- se vplačana sredstva v bitcoinih in drugih kriptovalutah začetno pripoznajo po vrednostih vplačanih sredstev na dan zaključka izdaje (closing day) kot posebna vrsta finančnih sredstev.
To pomeni, da lahko podjetje naložbe v kriptovalute ene vrste meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, kriptovalute druge vrste pa na primer po nabavni vrednosti, torej za vsako vrsto kriptovalute lahko izbere svojo (drugačno) računovodsko usmeritev. Hkrati pojasnilo podjetju ne dovoli, da bi izbrane začetne meritve in obračunavanja kriptovalute ali kriptovalut spremenilo do odprave njihovega pripoznanja. Določa tudi, da je treba izbrano računovodsko usmeritev merjenja in obračunavanja kriptovalut razkriti v prilogi k računovodskim izkazom.
…
Celoten članek je na voljo v avgustovski številki biltena Unikum.
