Primerjava stroškov za različne oblike dela

Zaradi čim podobnejše obremenitve različnih oblik dela z davki in prispevki smo v zadnjih dveh letih priča nenehnih sprememb obdavčitve dohodkov, ki jih po Zakonu o dohodnini uvrščamo med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja (delo po podjemni pogodbi, avtorsko delo, začasno in občasno delo upokojencev in študentov, osebno dopolnilno delo …). S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se je začel uporabljati s 1. 2. 2015, se kot zadnja od teh spreminja tudi obdavčitev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (›študentsko delo‹). Cilj postopnega poenotenja obdavčitve vseh vrst dela je predvsem zmanjševanje razlogov, zaradi katerih prihaja do zlorab delovnopravne zakonodaje, in zagotavljanje vključenosti fizičnih oseb v sistem socialnih zavarovanj.

V praksi se kot ›nadomestek zaposlitve‹ naročnik in izvajalec dela najpogosteje dogovorita za delo prek podjemne ali avtorske pogodbe oziroma se z upokojenci sklepa pogodba o začasnem in občasnem delu upokojencev. Izbira vrste pogodbe bi seveda morala biti odvisna od narave dela, ne pa od ugodnejše davčne obremenitve.

S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje, da bo opravil določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. S podjemno pogodbo se torej podjemnik in naročnik dogovorita, da bo podjemnik zanj opravil oziroma končal posel, pomemben je končni rezultat – opravljen posel. Podjemnikova obveznost je uspešno končan posel, in ne opravljanje dela, zato se v podjemnih pogodbah dogovorimo o rezultatu dela. Njuno pogodbeno razmerje ne sme vsebovati elementov delovnega razmerja, ki so določeni v 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), sicer naročnik dela krši delovnopravno zakonodajo.

Pri pogodbi o avtorskem delu je pomembno, da je rezultat dela avtorsko delo, kot ga določa 5. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (npr. pisana, glasbena, umetniška dela, avdiovizualna, fotografska dela, predstavitve …).

Zakonsko ni določeno, kako dolgo se lahko dela opravljajo prek podjemne pogodbe ali pogodbe o avtorskem delu, niti ni predpisana minimalna ali maksimalna višina tako prejetega dohodka. Prednosti takega načina dela so v tem, da omogoča dodatna dela že zaposlenim osebam (običajno pri drugih delodajalcih), prav tako je primerna za študente, brezposelne in tudi za upokojence. Če upokojenec svoje delo opravlja prek podjemne ali avtorske pogodbe, ni predpisane omejitve v številu ur in višini dohodka, da bi to vplivalo na njihovo pravico do pokojnine.

Brezposelne osebe morajo pri pogodbenem delu paziti, da o delu prek pogodbe (podjemne pogodbe ali pogodbe o avtorskem delu) obvestijo Zavod za zaposlovanje, saj se jim v primeru, da prejeti dohodek presega mesečno 200 evrov neto, denarno nadomestilo zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki mesečno presega 200 evrov.

Upokojenci imajo možnost dela tudi po pogodbi o začasnem in občasnem delu. Pogodba o opravljanju začasnih in občasnih del upokojencev se vsebinsko razlikuje od podjemne pogodbe v tem, da ima lahko elemente delovnega razmerja (torej v tem primeru naročnik ne krši delovnopravne zakonodaje). So pa v tem primeru določene omejitve: upokojenec lahko opravi največ 60 ur v koledarskem mesecu, urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 evra bruto, letni dohodek, prejet iz tega naslova, pa ne sme presegati 6300 evrov. Tudi naročnik dela ima drugačne obveznosti: dolžan je voditi evidenco o prihodih in odhodih ter o opravljenih urah upokojenca. Plačilo upokojencu za opravljeno delo mora biti izvedeno najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu. Izjemoma, kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot 10 ur in upokojenec delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo skupaj za oba meseca hkrati.

Za vas smo pripravili primerjalne izračune neto izplačila, ki ga prejme izvajalec dela, in izračun celotnih stroškov delodajalca/naročnika za različne oblike dela (delo po podjemni pogodbi, delo po avtorski pogodbi, delo prek študentske napotnice, začasno in občasno delo upokojencev in redna zaposlitev za krajši, polovični delovni čas: delo za polni delovni čas ni primerljivo z izračuni, saj govorimo o začasnih in občasnih delih in ima delodajalec npr. potrebo samo po polovičnem delovnem času).

Pri primerjavah smo upoštevali enako izhodišče, da prejme izvajalec dela/delavec 400 evrov neto dohodka. Edino pri zaposlitvi za polovični delovni čas smo morali upoštevati tudi znesek minimalne plače, ki ga prejme delavec, zato je njegov prejemek višji od 400 evrov.

Pri dohodku iz delovnega razmerja (zaposlitev delavca) smo upoštevali, da delavcu poleg plače pripada še povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,[1] povračilo stroškov prehrane[2] in regres za letni dopust.[3] Naredili smo tri stroškovne primerjave:

• izplačevalec je drugi delodajalec; akontacija dohodnine je izračunana po 25-odstotni stopnji, brez upoštevanja olajšav;
• izplačevalec je glavni delodajalec, delavec pri mesečnem dohodku ne uveljavlja dodatne splošne olajšave;
• izplačevalec je glavni delodajalec, delavec pri mesečnem dohodku uveljavlja tudi dodatno splošno olajšavo.

Če torej primerjamo celoten strošek v navedenih primerih, je za delodajalca/naročnika delo prek podjemne pogodbe še vedno dražja oblika dela od dela na podlagi pogodbe o avtorskem delu, študentskega dela in dela upokojencev. Samo z vidika finančnih primerjav smo vam želeli pokazati, da zaposlitev delavca v določenih primerih ni nujno najdražja. Lahko je precej cenejša oblika dela tudi v primerjavi s podjemno pogodbo.