V prispevku predstavljamo postopek preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, kot ga predvideva Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ob sočasnem upoštevanju davčnega in dohodninskega vidika preoblikovanja po Zakonu o dohodnini (Zdoh-2) in Zakonu o davčnem postopku (Zdap-2).

Slovenski podjetniški sklad za statusno preoblikovanje iz podjetnika posameznika v kapitalsko družbo na podlagi javnega poziva nudi vavčer za kritje do 60 odstotkov stroškov preoblikovanja.

Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s. p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Firma podružnice podjetnika mora vsebovati tudi njegovo ime, priimek in oznako, da gre za podružnico. Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika, le če s tem izrecno soglaša.

Podjetnik lahko svoje podjetje (s. p.) prenese na drugega podjetnika prevzemnika, lahko pa preoblikuje svoj s. p. v družbo (in po želji kasneje proda svoj delež v družbi).

Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo je smiselno predvsem v luči zavarovanja osebnega premoženja, saj samostojni podjetnik za obveznosti družbe odgovarja z vsem svojim premoženjem, medtem ko pri družbi z omejeno odgovornostjo družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe. Prav tako je predvsem pri večjih zaslužkih preoblikovanje smiselno zaradi manjše davčne obremenitve. Celoten postopek preoblikovanja običajno traja od enega do treh mesecev.

Način preoblikovanja

Podjetnik se lahko statusno preoblikuje na dva načina:

  • s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja;
  • s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo.

Prenos je lahko popoln ali delen.

S prenosom preidejo na družbo podjetje ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, iz česar sledi, da pogodb s poslovnimi partnerji, pogodb o zaposlitvi in pogodb iz drugih poslovnih razmerij ob prenosu ni treba spreminjati. Urediti pa je treba prijavo in odjavo delavcev pri ZZZS, prepis lastništva pri nepremičninah v zemljiški knjigi in pri prevoznih sredstvih. Glede na konkretno stanje premoženja s. p.-ja je morda treba urediti še kakšen drug postopek prepisa ali prijave (licence, koncesije ipd.).

 

  1. Prenos na novo družbo, ki nastane med prenosom

Prenos podjetja s. p.-ja na novo družbo se izvede na podlagi Sklepa o prenosu podjetja. Podjetnik mora za namen preoblikovanja v pisni obliki sprejeti tak sklep, v katerem morajo biti navedeni firma in sedež podjetnika, izjava o prenosu podjetja in vrednost podjetja (premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) na dan obračuna prenosa podjetja, z natančnim opisom podjetja. Pri tem se je mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev. Ker se prestrukturiranje običajno izvaja na obračunski datum 31. 12., je treba postopek izpeljati v prvih treh mesecih leta.

Dan obračuna prenosa podjetja je bilančni presečni dan, ko podjetnik na podlagi stanja sestavi računovodske izkaze podjetja. Od bilančnega presečnega dne se računovodsko in davčno šteje, da so dejanja podjetnika, ki se nanašajo na preneseno podjetje, opravljena za račun nove ali prevzemne kapitalske družbe. S pravnega vidika (pravice in obveznosti) pride do prenosa z vpisom preoblikovanja v sodni register.

Ob prenosu podjetja na novo kapitalsko družbo mora biti sklepu o prenosu priložen tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika.

Če vrednost prenesenega podjetja ne presega 100.000 evrov, ustanovitvena revizija za družbo z omejeno odgovornostjo ni potrebna.


Avtorica: Dr. Nina Orehek Ručigaj

Celoten članek je na voljo v aprilski številki biltena Unikum.

 


 

Vam je bil članek všeč? Prijavite se na prejemanje mesečnih e-novic s področja računovodstva, davkov, financ in prava.
Vaš e-naslov *
Ime
Priimek
Podjetje
Vir prijave
Name *
Zašèitno z reCAPTCHA pod pogoji.