Pregled davčnega in finančnega stanja podjetja
27. julija, 2022

Pregled davčnega in finančnega stanja podjetja

Kompleksnost sistema obdavčenja od davčnih zavezancev zahteva obsežno poznavanje pogostih sprememb zakonodaje in relevantnih pravil poslovanja. Zaradi pomanjkanja kapacitet, nezadostnega znanja in drugih okoliščin pa se poslovnim subjektom velikokrat zgodi, da dvomijo v pravilnost davčnega obravnavanja posameznih transakcij. Navedeno se lahko kaže v tem, da davčni zavezanec tako plačuje premalo davka ali pa celo preveč.

Davčni skrbni pregled

Skladno z davčno zakonodajo mora vsak davčni zavezanec dolžan sam izračunati davek, ki ga mora plačati, na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in stopenj, tako izračunano davčno obveznost pa izkazati v davčnem obračunu.

Kadar davčni zavezanci niso prepričani, da so davki v poslovnih knjigah pravilno obračunani (v zadostni višini) oziroma da morda ne plačujejo previsokih davčnih obveznosti, se lahko s strani strokovnjakov opravi skrbni davčni pregled. Tak pregled se pogosto imenuje tudi preventivni, saj gre za vnaprejšnji pregled davčne izpostavljenosti davčnega zavezanca, in tudi diagnostični pregled, saj je namenjen ugotavljanju težav in iskanju zakonitih rešitev.

Davčni skrbni pregled se lahko opravlja celovito (pregled plačevanja vseh davkov in prispevkov, ki jih je dolžan plačevati konkretni davčni zavezanec) ali s pregledom le posameznega področja, glede katerega je zaskrbljen davčni zavezanec.

Katera področja davčni strokovnjaki proučujejo še posebej?

Tekom davčnega pregleda davčni strokovnjaki pregledajo zlasti naslednja področja:

  • Področje dohodnine: obdavčitev fizičnih oseb z dohodnino, pregled pravilnosti prejetega informativnega izračuna dohodnine, pregled vloženih davčnih napovedi za prejete dohodke fizičnih oseb, pregled pravilnosti obdavčitve različnih oblik dela (poslovodstvo, študenti, upokojenci, avtorski honorarji, drugi dohodki, kapitalski dobički, dividende in obresti, ipd.), uveljavljanje davčnih olajšav, plačevanje prispevkov za socialno varnost,
  • Področje davka od dohodkov pravnih oseb: preverjanje pravilnosti pri obravnavanju poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin, uveljavljanje davčnih olajšav, sestavljanje davčnih obračunov, pomoč pri obračunu davčnega odtegljaja,
  • Področje davka na dodano vrednost (DDV): pregled pravilnosti obračuna DDV, uveljavljanja pravice do odbitka DDV in popravki odbitka DDV, preverjanje verodostojnosti knjigovodskih listin, možnost vračila DDV , možnost uveljavljanja oprostitev pri dobavah blaga ali storitev,
  • Področje transfernih cen: pregled ustreznosti transfernih cen ter dokumentacije o transfernih cenah,
  • Področje mednarodnega obdavčenja in uporaba Sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
  • Pregled pravilnosti obračuna drugih oblik dajatev (zlasti glede na dejavnost, s katero se ukvarja naročnik pregleda): nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), trošarine, davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila, davek na vodna plovila in dodatni davek od plovil, davek na motorna vozila (DMV), davek od premoženja, davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, davčni odtegljaj od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov, okoljske dajatve, davek na dobitke od iger na srečo, davek od iger na srečo in koncesijska dajatev, davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, davek na finančne storitve, davek od prometa zavarovalnih poslov, davek na bilančno vsoto bank, požarna taksa, koncesijska dajatev ter dodatna koncesijska dajatev za študentske servise, davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
Zelo pomembno je prepoznati davčna tveganja v podjetju.

Finančni skrbni pregled

Finančni skrbni pregled se osredotoča na pregled (preteklega) poslovanja, premoženja in projekcij za prihodnje poslovanje družbe (ciljne družbe). Končni namen pregleda je opozoriti na morebitne sumljive okoliščine in tveganja, ki bi jim lahko bila stranka (morda kot potencialni investitor) izpostavljena v primeru poslovanja s tovrstnim podjetjem.

Poslovna in finančna analiza se priporoča predvsem za naslednje subjekte oziroma v naslednjih situacijah:

  • kupec, ki se pogaja za nakup poslovnega deleža, podjetja ali dejavnosti, za pripojitev ali prevzem podjetja ali za drugo obliko vstopa v lastniško strukturo podjetja (z dokapitalizacijo) in želi podrobnejšo sliko o stanju poslovanja podjetja ali pomoč pri določanju menjalnega razmerja ob vstopu v podjetje;
  • prodajalec, ki ponuja podjetje ali delež v podjetju, ki je naprodaj ali ko želi pridobiti novega vlagatelja v podjetje in želi potencialnemu vlagatelju (kupcu) posredovati podrobno poročilo o poslovanju predmeta prodaje in o njegovem dejanskem stanju;
  • vlagatelj ali finančna institucija, ki odloča o odobritvi kredita;
  • matične družbe o poslovanju odvisne ali druge povezane osebe;
  • druga oseba, ki ima za poslovanje subjekta poseben pravni in ekonomski interes (npr. družbenik) ali potrebuje drugo (neodvisno) mnenje o poslovanju in stanju družbe.

Kaj se preverja pri finančnem pregledu?

Pri izvedbi finančnega pregleda se finančna tveganja ocenjujejo s pomočjo ustreznih metod, pri čemer se med drugim upošteva trenutni obseg poslovanja, kapitalska ustreznost (vzdržnost razmerja med kapitalom in obveznostmi ter sestave samega kapitala) , likvidnost in obračanje terjatev, obratna sredstva, EBITDA , kreditna sposobnost itd.

Strokovnjak preveri tudi, kateri računovodski standardi se uporabljajo pri sestavi računovodskih izkazov in kakšna je revizorjeva ocena, obrazložitev in poslovna upravičenost poslov med povezanimi osebami, trg, na katerem družba posluje, kakšna je narava, obseg in upravičenost naložb družbe, kakšna je koncentracija kupcev oziroma kupcev nadzorovanih družb. Pri pregledu se oceni skladnost knjigovodske in poštene vrednosti sredstev. Preverja se tudi prisotnost valutnega in obrestnega tveganja, obstoječi popusti in rabati ter njihova obravnava in druge pomembne informacije.

Pregledovalci preverjajo tudi neopredmetena sredstva podjetja, to je zaščito strateškega imena podjetja (načrt poslovnega razvoja), obstoj celovite grafične podobe (blagovne ali storitvene znamke), upravljanje intelektualne lastnine, strateške spletne domene, know-how ter druga znanja in izkušnje podjetja.

Naročnik lahko z ustreznim skrbnim pregledom podjetja predstavlja tudi dobro osnovo za presojo (vrednotenje) podjetja ali le določenih delov podjetja (npr. samo določene dejavnosti – obrate), saj za določitev ocenjene vrednosti potrebno podrobno poznavanje poslovanja podjetja in drugih relevantnih kazalcev.

Uspešen in učinkovit davčni in finančni skrbni pregled

Posebej poudarjamo, da je davčni in finančni skrbni pregled mogoče uspešno in učinkovito izvesti le z ustreznim sodelovanjem med naročnikom in strokovnjaki ter jasnostjo ciljev revizije. Davčni strokovnjak v skladu z dogovorjenim obsegom pregleda davčne napovedi, odločbe in mnenja Ministrstva za finance, sodišč in drugih državnih organov ter vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za računovodsko in davčno obravnavo (prejete in izdane račune, naročilnice, pogodbe, interni akti, poslovna poročila ipd.).

Finančni in davčni skrbni pregled se praviloma konča s poročilom o ugotovitvah pregleda, o obstoječih tveganjih, predlogih za odpravo napak ali pomanjkljivostih, ter po dogovoru s pisnim poročilom o izvedbi finančne in davčne analize tistega, ki pregled opravlja.

Na podlagi opravljenega pravnega, davčnega in poslovno-finančnega skrbnega pregleda stranka pridobi popoln vpogled v dejansko stanje revidirane družbe, kar ji omogoča sprejemanje ukrepov za odpravo neustreznega stanja, torej sprejemanje čim bolj informiranih odločitev glede možne investicije. Hkrati pa poznavanje vseh morebitnih zaznanih napak predstavlja naročniku odlično izhodišče za pogajanja glede:

  • višine investicije (v tem primeru se plačilo dela kupnine lahko odloži do odprave napak ali do nastopa ene izmed predvidenih okoliščin – npr. če podjetje dobi posel, katerega zaključek ob pregledu še ni gotov),
  • rok za izvedbo posla in
  • določitev drugih pogojev, ki dajejo vlagatelju ustrezno zavarovan položaj (prednostna pravica do unovčenega premoženja, prednostna pravica do dividend, obseg glasovalnih pravic, določitev izravnalnih obveznosti prejšnjih delničarjev ipd.).