Kaj je skrbni pregled ali analiza?
Unija Consulting svojim strankam nudi skrbni pregled. To lahko zajema pravni, davčni in poslovno-finančni pregled poslovanja ali kakšno drugo obliko specializiranega pregleda, npr. komercialni, tehnološki, operativni pregled.
Skrbni pregled oziroma analiza poslovanja se izvaja iz različnih razlogov, npr. za podrobnejši vpogled v poslovne procese družbe in pridobitev informacij za sprejemanje strateških odločitev (v primeru prevzema družbe s strani novega vlagatelja ipd.) ali za pridobitev ocene sedanjih in prihodnjih poslovnih tveganj, ki jim je družba izpostavljena. Dejansko gre za proces pridobivanja in preverjanja ter analitične obdelave podatkov o poslovnih procesih in pravnem (davčnem, poslovnem ipd.) statusu podjetja.
Skrbni pregled lahko naročijo podjetja sama, ko želijo pridobiti informacije o ustreznosti lastnega poslovanja (npr. obravnava vsakega področja posebej), pogosto pa skrbni pregled naročajo zunanje stranke, investitorji, ki želijo na določen način vstopiti v podjetje. Vsekakor pa skrbni pregled izvajajo zunanji svetovalci in strokovnjaki s področij, ki jih revidirajo. Rezultat skrbnega pregleda je pogosto odvisen od izkušenj teh strokovnjakov in njihove sposobnosti zastavljanja pravih vprašanj. Pri izvajanju pregledov se od izvajalcev pričakuje varovanje poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov ter prepoved zlorabe notranjih informacij.
Pravni skrbni pregled
Skrbni pregled lahko opravimo v celoti ali delno s pregledom le enega področja. V okviru splošnega pregleda ustrezni strokovnjaki obravnavajo različna pravna področja, ki zadevajo podjetje, zlasti:
- področje delovnega prava: vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji – pregled pogodb o zaposlitvi in drugih načinov dela (pogodbe o poslovodenju, delo z zunanjimi izvajalci), splošni akti delodajalca, sistemizacija, sindikati, zagotavljanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij, napoteni delavci,
- področje gospodarskega in statusnega prava: lastniška struktura, finančne naložbe družbe, bilančne postavke, razmerja s povezanimi osebami, registrirana dejavnost, pregled poslovanja družbe, sklepi in drugi akti skupščine in/ali drugih organov družbe ,
- pregled urejenosti razmerij v zvezi z nepremičninami in drugim premoženjem družbe: zemljiškoknjižni vpisi, hipoteke, stavbna pravica, etažna lastnina, gradbena in druga ustrezna dovoljenja, ureditev lastništva pomembnejših sredstev in naložb,
- obligacijsko pravo: pregled vseh pogodb ter pravic in obveznosti iz pogodb (zlasti kreditnih pogodb, pogodb o opravljanju storitev ali dobavi blaga), proizvodnih procesov, poslovne in odškodninske odgovornosti družbe za opravljene storitve, danih garancij, odstopov, pobotov, asignacij, terjatev in drugih s tem povezanih zadev,
- pregled odprtih sodnih postopkov, v katerih družba nastopa kot toženec ali tožeča stranka (pravde, izvršbe, stečaji), in
- področje intelektualne lastnine: varstvo avtorskih pravic, plačilo pristojbin, varstvo patentov, blagovnih znamk, modelov, licenciranje.
Med pravnim skrbnim pregledom se lahko upoštevajo tudi druga specifična pravna področja, na kar vpliva predvsem dejstvo, s katero dejavnostjo (panogo) se posamezno podjetje ukvarja, pa tudi stanje na trgu, spremembe zakonodaje, politična situacija, itd. Glavna stvar je prepoznati tveganja v poslovanju, da se lahko podjetja ustrezno odločijo.
Uspešen in učinkovit skrbni pregled
Skrbni pregled je lahko uspešno in učinkovito izveden le, če obstaja komunikacija in sodelovanje med udeleženci, predvsem glede obsega pregleda (področij in obdobij, ki jih je treba nadzirati) ter natančnega postopka revizije, ki naj bo vnaprej dogovorjen (časovni okvir, kraj pregleda, strokovna ekipa, metoda obdelave podatkov in priprava poročila).
Viri informacij za skrbni pregled so različni, in sicer so to lahko pogodbe, interni akti, poročila o poslovanju, odločbe sodišč in drugih državnih organov, letna poročila in druge knjigovodske listine, predstavitve podjetja, projekti, zgodovina podjetja, spletne strani, načrti, študije. Vire pridobivamo od naročnika skrbnega pregleda ali od podjetja samega, prav tako iz javnih evidenc (npr. zemljiške knjige, sodne evidence), pa tudi od poslovnih partnerjev, bivših zaposlenih, revizorjev, svetovalcev – vse odvisno od vrste in obsega pregleda. V vsakem primeru je treba vse informacije skrbno preveriti in ovrednotiti glede ustreznost in točnost.
Pravni skrbni pregled se praviloma konča s poročilom revizorja svoji stranki, in sicer o ugotovitvah pregleda, o obstoječih tveganjih, predlogih za odpravo napak ali pomanjkljivosti ter po dogovoru s pisnim poročilom o izvedbi skrbnega pregleda.
