Poslovna politika povezanih oseb je pogosto usmerjena v optimiziranje poslovnih rezultatov, kar lahko povzroči, da je skupna davčna osnova povezanih oseb tako manjša, kot bi bila, če te osebe ne bi bile povezane. Zakonodajalec je želel takšno ravnanje preprečiti, zato se pri poslovanju s povezanimi osebami že dlje uporabljajo posebna pravila določanja davčne osnove. Za preprečevanje zniževanja skupne davčne osnove povezanih oseb je v davčni zakonodaji določeno, da so povezane osebe dolžne prilagoditi transferne cene do višine primerljivih tržnih cen. Te se ugotavljajo po posebnih metodah iz 5. odstavka 16. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Prilagoditev pa niso dolžne opraviti povezane osebe, ki so pravne osebe in hkrati rezidenti Republike Slovenije, kadar poslujejo s povezanimi osebami, ki so tudi pravne osebe in rezidenti Republike Slovenije, razen v nekaterih posebnih primerih, ki so zapisani v tem prispevku. Cilj pričujočega prispevka je pregled povezanih oseb po naši davčni zakonodaji za potrebe določanja davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost.
V 16. členu ZDDPO-2 je zapisana definicija povezanih oseb, kadar gre za čezmejno povezavo med pravnimi osebami, v 17. člen ZDDPO-2 pa so vključene definicije povezav med davčnimi zavezanci, ki imajo sedež poslovanja v Sloveniji.
Celoten članek je na voljo v biltenu Unikum
Pripravila: dr. Mateja Drobež Tomšič
