Za večino subjektov je 31. 3. 2021 končni rok oddaje letnih poročil in davčnih obračunov za leto 2020. Nekateri so morali letna poročila oddati sicer že prej, in sicer do 28. 2. 2021, na primer pravne osebe javnega prava in nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava (zasebni zavodi, ustanove, politične stranke, sindikati itd.), kljub temu pa oddajajo davčni obračun do 31. marca. Nekateri subjekti bodo letna poročila oddajali kasneje, a to samo tista za namene javne objave, če so ti subjekti zakonsko zavezani k obvezni reviziji ali preiskavi letnih računovodskih izkazov, drugače je poročanje za namene državne statistike končano 31. marca, četudi so morda te osebe predmet revidiranja ali imajo poslovno leto drugačno od koledarskega.
V času izida tega Unikuma bo torej velika večina subjektov že oddala svoje davčne obračune, hkrati pa tudi najmanj statistične podatke iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja, če ne tudi poslovnih za namene javne objave. In po oddaji izkazov se lahko ugotovi, da smo kaj spregledali, pozabili, lahko se odkrijejo napake v računalniškem sistemu, ker niso bile opravljene vse ustrezne kontrole, primerjave in podobno, lahko pa pride do napak tudi zato, ker nismo imeli na voljo vseh informacij, se niso upoštevale vse pogodbe, zaveze in drugo, in je to ugotovil šele nadzorni odbor, revizor ali celo lastnik. Skratka, življenjskih situacij, ki kličejo k popravkom, je lahko veliko, zato si v nadaljevanju oglejmo, kakšne so možnosti glede tega.

Popravek izkazov za namene državne statistike
Po oddaji statističnih podatkov jih ne popravljamo več, četudi morda ugotovimo napako. Popravljamo jih tako, da naslednje leto, ko poročamo za novo leto, primerjalni stolpec za preteklo leto ustrezno preračunamo in popravimo. Drugače je pri tistih osebah, ki kasneje oddajajo letno poročilo za namene javne objave, na primer zato, ker so njihovi izkazi zavezani k reviziji ali preiskavi. Ko oddajamo revidirane/preiskane letne računovodske izkaze, se ustrezno popravijo tudi statistični izkazi, saj sedmi odstavek 57. člena ZGD-1 določa, da morajo družbe, ki morajo predložiti revidirano letno poročilo oziroma preiskane letne računovodske izkaze, hkrati z njihovo predložitvijo v spletni aplikaciji Ajpesu potrditi pravilnost podatkov ali popraviti tiste podatke, ki so se spremenili po opravljeni reviziji oziroma preiskavi letnih računovodskih izkazov. To pravilo torej velja za vse, ki oddajajo letno poročilo za namene javne objave v 8 mesecih po koncu poslovnega leta, torej za gospodarske družbe, zakonsko zavezane k reviziji oz. preiskavi, ter društva in zveze društev, zavezane k reviziji. Zavezanost k reviziji pri društvih je seveda drugačna kot zavezanost družb: za slednje je revizija/preiskava predpisana v ZGD-1, za društva in zveze društev pa v ZDru-1. Društva so k reviziji zavezana takrat, ko njihovi prihodki ali odhodki presegajo milijon evrov, hkrati pa ni zahteve o dvoletnem zaporednem izpolnjevanju tega pogoja. Tako je prav mogoče, da kaka zveza društev eno leto je zavezana k reviziji, drugo leto spet ne, če je njen obseg poslovanja na tej meji enega milijona evrov.

Popravek računovodskih izkazov za namene javne objave
Če je družba, podjetnik, društvo ali druga organizacija že predložila letno poročilo za namene javne objave in so kasneje ugotovljene napake oziroma se kasneje pojavi potreba po popravku, se ti izkazi seveda lahko popravijo in se tako popravljeno letno poročilo za namene javne objave predloži ponovno, Ajpes pa bo objavil novo popravljeno verzijo poročila. Nova predložitev letnega poročila pa je zavezana k novemu plačilu pristojbine za javno objavo letnega poročila, torej bodimo pozorni na še en račun od Ajpesa, ki ga bo treba prav tako poravnati.

Popravek davčnega obračuna

Preden se lotimo možnih načinov popravljanja davčnih obračunov, spomnimo, kaj se sploh šteje za davčni obračun, kajti to nikakor ni samo obrazec davčnega obračuna. Ko popravljamo davčni obračun, mu moramo obvezno priložiti tudi računovodske izkaze, saj se po 357. členu ZDavP-2 šteje, da je davčni obračun celota vseh sestavin:

  • izkaza poslovnega izida ali drugega poročila, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in izid, ter pojasnil, izdelanih na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali drugega zakona, ki tudi ureja izdelovanje takih izkazov, poročil in pojasnil, in računovodskih standardov;
  • bilance stanja ali drugega poročila, ki ustreza bilanci stanja in prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, ter pojasnil, izdelanih na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali drugega zakona, ki tudi ureja izdelovanje takih bilanc, poročil in pojasnil, in računovodskih standardov;
  • izkaza gibanja kapitala ali drugega poročila, ki ustreza izkazu gibanja kapitala in prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube, izdelanih na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali drugega zakona, ki tudi ureja izdelovanje takih izkazov, poročil in pojasnil, in računovodskih standardov;
  • drugih podatkov, določenih v ZDavP-2 in ZDDPO-2, torej najmanj obrazca davčnega obračuna s prilogami.


Avtorica: Kristinka Vukovič

Celoten članek je na voljo v marčevski številki biltena Unikum.

 


 

Vam je bil članek všeč? Prijavite se na prejemanje mesečnih e-novic s področja računovodstva, davkov, financ in prava.
Vaš e-naslov *
Ime
Priimek
Podjetje
Vir prijave
Name *
Zašèitno z reCAPTCHA pod pogoji.