27. novembra, 2020

Opozorila glede protikoronskih ukrepov iz paketov PKP5 in PKP6

V Uradnem listu je bil 23. 10. 2020 objavljen že 5. interventni zakon (PKP5) – Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 (ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/2020), ki prinaša dodatno pomoč podjetjem in delodajalcem.

V času priprave tega prispevka je vlada potrdila tudi že predlog 6. interventnega zakona (PKP6) – Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19.

V nadaljevanju predstavljamo nove pogoje za predvidene ukrepe iz PKP5 in opozorila glede posebnosti v primerjavi s prvimi štirimi paketi, v zadnjem delu prispevka pa tudi predloge vlade iz PKP6.

 

Novo pojasnilo FURS glede ukrepa nadomestila plače iz razlogov višje sile iz paketov 1–3

Opozarjamo, da je FURS sprejel novo tolmačenje prejšnjih interventnih zakonov, ki so v primeru višje sile (varstvo otrok do 5. razreda osnovne šole) določali, da mora delodajalec dokazati padec prihodkov (10 %). Ker delodajalec na višjo sile ni mogel vplivati oziroma je preprečiti, padec prihodkov ne sme biti pogoj za uveljavljanje državnih pomoči.

 

UKREPI PKP5, ki že veljajo

  1. Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo

ZZUOOP (PKP5) omogoča vložitev vloge za povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo za nazaj, in sicer od 1. 10. 2020, pri čemer je bil rok za vložitev zahtevkov za oktober 1. 11. 2020. V drugih primerih bo delodajalec upravičen do povračila nadomestil plače, če vloži vlogo najkasneje v 8 dneh od pisne napotitve delavca na čakanje. Delodajalec mora imeti na dan vložitve vloge poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ, in zoper njega ne sme biti uveden postopek stečaja ali likvidacije.

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %;
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima na dan 13. 3. 2020 več kot 10 zaposlenih;
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.


Avtorica: dr. Nina Orehek Ručigaj

Celoten članek je na voljo v novembrski številki biltena Unikum.