Gospodarske družbe zastopa poslovodstvo družbe, pogosto pa se v družbah imenujejo še drugi pooblaščenci, na katere se prenesejo določena pooblastila za zastopanje, kamor spadajo zlasti prokuristi, lahko pa tudi drugi pooblaščenci. V prispevku je predstavljen pravni in davčni vidik imenovanja v funkcijo poslovodstva oziroma prokurista.
1. Posameznik kot poslovodja
Funkcijo člana poslovodstva družbe opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta določa, da se za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Funkciji poslovodenja sta zastopanje družbe in vodenj poslov družbe (tako predvideva tudi ZGD-1). V posamezni družbi v funkciji poslovodne osebe lahko nastopa ena ali več fizičnih oseb (poslovodja ne more biti pravna oseba), ki zastopajo pravno osebo posamično ali skupaj z drugo osebo. …
a) Davčna obravnava
Opravljanje različnih del s strani direktorja lahko predstavlja različno davčno obravnavo prejetega dohodka. Za davčno obravnavo dohodka namreč ni odločilna vrsta (samo poimenovanje) pogodbe, temveč dejanska vsebina dela, ki ga opravi posameznik in za katerega prejme plačilo. Dohodek poslovodne osebe, ki ga ta prejme od družbe za opravljanje funkcije poslovodenja na podlagi pogodbe o poslovodenju, se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja po prvi točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Če pa posameznik prejme dodatne dohodke iz naslova drugih opravljenih del za pravno osebo, pri čemer ta oseba ni hkrati tudi zaposlena v tej pravni osebi, se ti dohodki obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. …
b) Vključitev v sistem socialne varnosti
Posameznik, ki opravlja določeno delo, mora biti na določen način vključen v sistem socialne varnosti. Če gre za posameznika, ki opravlja poslovodno funkcijo v rednem delovnem razmerju, je ta vključen v zavarovanje kot delavec po 14. členu ZPIZ-2 in se na podlagi tega plačujejo polni prispevki za socialno varnost.
Obvezna je tudi vključitev v zavarovanje, če gre za osebo, ki je hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanovitelj zavoda ter zadrug in je tudi poslovodna oseba, če taka oseba ni zavarovana na drugi podlagi (16. člen ZPIZ-2). Tudi v takem primeru se plačujejo polni prispevki za socialno varnost. …
2. Posameznik kot prokurist
V nasprotju s funkcijo poslovodenja je prokura posebna (ožja) oblika poslovnega (ne zakonitega) pooblastila za zastopanje. Prokurist torej ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam in tako prokurist nima poslovodstvenega položaja v poslovnem subjektu. Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Morebitna omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Prokurist sme v mejah upravičenj tudi zastopati družbo pred sodišči in drugimi organi. …
3. Plačilo za delo družbenika
Na podlagi določb ZGD-1 samo dejstvo, da ima posameznik položaj družbenika v družbi ne pomeni, da je tak posameznik za družbo dolžan opravljati kakršnakoli dela oziroma da bi imel zgolj zaradi tega poseben status z vidika obdavčitve dohodkov iz dela.
Tako tudi za družbenike velja, kot je zapisano zgoraj. Dohodki družbenika, ki jih prejme od svoje družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po prvi točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. …
Celoten članek je na voljo v aprilski številki biltena Unikum.
Pripravila: Nina Orehek Ručigaj
