Nove davčne spremembe

Medtem ko smo letos že uveljavili obsežne spremembe v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), se nove spremembe oziroma dopolnitve obetajo tudi Zakonu od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). V juniju sta bila objavljena predloga zakona o spremembah obeh zakonov, ki na področju obdavčitve od dohodkov pravnih oseb prinašata predvsem spremembe pri izstopni obdavčitvi, amortizaciji pri poslovnih najemih in dvigu stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, na področju dohodnine pa spremembe pri višini splošne in dodatne splošne olajšave ter dvig stopnje davka na dohodke iz kapitala.

Spremembe Zakona o dohodnini

Davčna razbremenitev dohodkov iz dela

Predlogi za razbremenitev dela vključujejo predvsem zvišanje splošne in dodatne splošne olajšave ter spremembe dohodninske lestvice, tako da se v največji meri razbremeni srednji dohodkovni razred, pa tudi zvišanje stopnje davka na dohodke iz kapitala (dividende, obresti, dobički iz kapitala) in dohodke, pridobljene iz oddajanja premoženja v najem.

Pri lestvici za odmero dohodnine se spreminjajo (zvišujejo) meje vseh davčnih razredov:

razred – neto letna davčna osnova do 8.500,00 evrov (doslej do 8.021,34 evra);
razred – neto letna davčna osnova nad 8.500,00 do 25.000,00 evrov (doslej nad 8.021,27 evra do 20.400,00 evrov);
razred – neto letna davčna osnova nad 25.000,00 do 50.000,00 evrov (doslej nad 20.400,00 do 48.000,00 eurov);
razred – neto letna davčna osnova nad 50.000,00 do 80.000,00 evrov (doslej nad 48.000,00 evrov do 70.907,20 evra);
razred – neto letna davčna osnova nad 80.000,00 evrov (doslej nad 70.907,20 evra).

Spreminjata (znižujeta) se tudi davčni stopnji v 2. davčnem razredu, in sicer s sedanjih 27 na 26 odstotkov, in v 3. davčnem razredu s 34 na 32 odstotkov.

Splošna olajšava se s 3.302,70 evra zvišuje na 3.500,00 evrov. Za zavezance s skupnim dohodkom do 13.316,83 evra pa se višina dodatne splošne olajšave določi z enačbo (dodatna splošna olajšava = 18.700,38 evra – 1,40427 × skupni dohodek), kar pomeni linearno zniževanje dodatne splošne olajšave glede na višino skupnega dohodka.

Prav tako se uvaja omejitev znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti ter dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na 65 odstotkov davčne osnove (v povezavi z omenjenimi spremembami ZDDPO-2).

Zvišuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) s 25 odstotkov na 27,5 odstotka. Prav tako se zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ki so odvisne od obdobja imetništva kapitala, tako da znaša stopnja dohodnine:

po dopolnjenih 5 letih imetništva kapitala 20 % (doslej 15 %);
po dopolnjenih 10 letih imetništva kapitala 15 % (doslej 10 %);
po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala 10 % (doslej 5 %).

Prav tako se zvišuje stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 25 odstotkov na 27,5 odstotka. Zvišuje se tudi delež normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 na 15 odstotkov.

Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

Amortizacija pri poslovnih najemih

Najem je pogodba ali del pogodbe, ki prenaša pravico do uporabe sredstva (predmetno sredstvo) za določeno časovno obdobje v zameno za plačilo. Doslej smo poznali poslovni in finančni najem, pri čemer je glavna razlika izhajala iz prenosa vseh pomembnih oblik tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ki je v najemu. Z drugimi besedami, po končanem finančnem najemu je najemnik imel najeto sredstvo v lasti, medtem ko pri poslovnem najemu lastništvo nad sredstvom ni nikoli prešlo z najemodajalca na najemnika.

S spremembami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) 16 se pri najemih bistveno spreminja računovodsko izkazovanje in vrednotenje poslovnih najemov. Spremembam MSRP sledijo tudi spremembe Slovenskih računovodskih standardov (SRS) 2016, v delu ki se nanaša na opredmetena osnovna sredstva (SRS 1), neopredmetena sredstva (SRS 2) in naložbene nepremičnine (SRS 6). Spremembe se nanašajo na vse uporabnike MSRP in na uporabnike SRS, ki so dolžne prevzeti nova pravila oziroma jih prevzemajo prostovoljno.

Novi standardi določajo, da morajo biti vsi najemi v bilanci stanja najemnika izkazani kot sredstva (pravica do uporabe sredstva) in obveznosti (in ne več med stroški najema kot doslej). To seveda ne velja za kratkoročne najeme ali najeme majhnih vrednosti, ki jih najemnik še vedno lahko izkazuje med stroški oziroma odhodki. Ker se trajanje poslovnega najema praviloma ne ujema z večjim delom dobe gospodarne uporabe sredstva, se sredstvo, ki pomeni pravico do uporabe, pri najemniku v poslovnem najemu amortizira od datuma začetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do konca trajanja najema, če je krajše od dobe koristnosti sredstva. Dejanska amortizacijska doba teh sredstev torej praviloma odstopa od povprečnih dob gospodarne uporabe teh sredstev, na podlagi katerih so določene najvišje letne amortizacijske stopnje v 33. členu ZDDPO-2. Če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan skladno z navedenimi pravili, se presežni znesek amortizacije šteje kot davčno nepriznan odhodek za namene obračuna davka od dohodkov pravnih oseb in se kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, zato se za davčne namene amortizacija obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve ali odprave evidentiranja sredstva.

S spremembo računovodskih pravil se vsebina poslovnih najemov ne spreminja, spremenilo pa se je evidentiranje odhodkov iz tega naslova. Glede na navedeno se ZDDPO-2 dopolnjuje z določbo, ki bo približala priznavanje odhodkov za davčne namene v posameznih davčnih obdobjih dejanskim najemninam v tem obdobju.

Dopolnjena določba zakona se bo uporabljala od 1. 1. 2019, torej od začetka uporabe novih računovodskih pravil, kar pomeni, da je treba o prihajajočih spremembah in o tem, kako bodo vplivale na računovodske izkaze, razmišljati že zdaj.

…

Celoten članek je na voljo v julijski številki biltena Unikum.