13. decembra, 2017

Ne pozabite, da se bodo s 1.1.2018 službene poti obravnavale restriktivno

S prvim dnem januarja 2018, bo stopil v veljavo Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki podrobneje ureja napotitve delavcev v tujino. Hkrati pa razveljavlja sedaj veljavni 129. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ureja razmejitev med službeno potjo in napotitvijo delavca v tujino.

Časovne razmejitve med službeno potjo in napotitvijo v tujino, ne bo več
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo tri mesečno razmejitev med službeno potjo in napotitvijo v tujino, a ta časovna komponenta ne bo veljala več. Če je večina delavcev do sedaj odhajala na službeno pot, temu sedaj ne bo tako. Razmejitev med obema institutoma se po novem zakonu ne določa časovno, ampak na podlagi konkretne presoje vsakega primera posebej, četudi gre za delo, ki traja en delovni dan ali zgolj nekaj ur.
Službena pot na podlagi potnega naloga
  • delo delavca v tujini, je potrebno za obstoj in opravljanje dejavnosti družbe, ne predstavlja pa neposrednega izvajanja storitve
  • za opravljeno službeno pot delodajalec ne prejme nobenega plačila s strani tuje družbe
  • družba neposredno ne vstopa na trg druge države in ne konkurira drugim družbam na tujem trgu
Za službeno pot, bo torej šlo v omejenih primerih, kot so npr. sestanki s poslovnimi partnerji, izobraževanje delavcev ali sodelovanje na sejmih in kongresih. Je pa tudi v teh primerih potrebna konkretna presoja, ali gre za službeno pot ali napotitev v tujino.
Obvezni dokumenti pri napotitvi delavca v tujino
V kolikor se bodo sedaj vaše službene poti presojale kot napotitev delavca v tujino, ne pozabite delavcu priskrbeti obrazca A1 (preko sistema e-VEM) in mu ustrezno oblikovati pogodbo o zaposlitvi z vsemi obveznimi sestavinami, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini. Hkrati pa preveriti ali v tuji državi obstojijo še druge formalne zahteve za opravljanje dela.
Davčna obravnava ostaja enaka
Kljub dejstvu, da se bo večina službenih poti po novem presojala kot napotitev delavca v tujino, bo davčna obravnava ostala enaka. Z novo 4.b točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini, se na novo urejajo povračila stroškov v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino, in sicer povračila stroškov prehrane, prevoza in prenočišča. Povračila teh stroškov se ne bodo vštevala v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja do višine določene z Uredbo, tako kot to že zdaj velja za službene poti.