Najpogostejša vprašanja v zvezi z računovodstvom kapitala gospodarske družbe
25. julija, 2023

Najpogostejša vprašanja v zvezi z računovodstvom kapitala gospodarske družbe

Življenje gospodarske družbe se začne z idejo, ustanovitvijo in prvim poslovnim dogodkom – ustanovitvenim kapitalom. Ob ustanovitvi lastniki vložijo kapital v obliki denarja, stvari ali pravic. Kasneje lahko svoj vložek dodano povečajo v obliki novih vplačil osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv, zmanjšajo z morebitnimi izplačili in vračili, kapital pa se letno spreminja tudi neodvisno od transakcij z lastniki. Dobro ali slabo gospodarjenje se namreč neposredno odraža na kapitalu tako, da se za dobiček ali izgubo posameznega leta kapital neposredno poveča ali zmanjša. V posebnih primerih se kapital spreminja tudi zaradi prevrednotenja bilančnih postavk, kot so nepremičnine, finančne naložbe ali rezervacije.

AKTIVAPASIVA
Sredstva oz. premoženje (nepremičnine, oprema, naložbe, zaloge, terjatve, denar …)Kapital
Dolgovi (do dobaviteljev, zaposlenih, države, bank …)
Bilanca stanja

Kapital izraža lastniško financiranje družbe, je lasten vir sredstev, obveznost družbe do lastnikov (ki zapada nazadnje, ob zaprtju družbe). V računovodski analizi ga ne obravnavamo kot dolg, temveč le kot obveznost. Ne da bi veliko vedeli o podjetju in njegovi zgodovini, ga je mogoče ugotoviti v vsakem trenutku: gre za razliko, ki ostane lastnikom, ko od vseh sredstev odštejemo vse dolgove do drugih. Kapital je statična vrednost družbe, vrednost družbe v določenem trenutku, če merimo vsa sredstva in dolgove po knjigovodskih vrednostih. Le v redkih primerih je knjigovodska vrednost družbe enaka tržni. Razlog je v tem, da se del sredstev meri po zgodovinskih nabavnih vrednostih in da dejanska vrednost družbe ni le matematična vsota v bilanci izkazanih postavk, temveč tudi postavk, ki jih tam ni, kot so ugled podjetja, potencial kadrov in strank ipd., zaradi česar investitorji verjamejo v večjo ali manjšo vrednost družbe, kot je v danem trenutku izkazana v knjigah. Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital (osnovni kapital), kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, revalorizacijske rezerve, rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, in prej še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital

Družba pridobi osnovni kapital z vnosom kapitala ob ustanovitvi, nominalno pa je opredeljen v statutu družbe oziroma v družbeni pogodbi. Knjigovodsko ga izkazujemo na kontih skupine 90, evidentiramo pa ga točno v višini, kot je vpisana v sodnem registru. Podatki iz sodnega registra o kapitalu so vsem (brezplačno) dostopni prek portala Ajpes (Poslovni register), zato tudi računovodje lahko opravljamo kontrolo skladnosti izkazanega kapitala v knjigah s stanjem v sodnem registru.

Osnovni kapital imenujemo v delniški družbi delniški kapital in je razdeljen na delnice, v družbi z omejeno odgovornostjo pa je sestavljen iz deležev. ZGD-1 v 45. členu določa, da morajo delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo na svojih dopisih, ki jih pošiljajo naslovnikom, navesti tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov. Osnovni kapital se lahko po ustanovitvi poveča, če so tako sklenili družbeniki (z novimi vložki družbenikov ali iz sredstev družbe), lahko pa se tudi zmanjša, bodisi zaradi vračila družbenikom bodisi zaradi kritja izgube. Kapital pa se ne zmanjšuje ali povečuje, kadar družba odkupuje ali prodaja lastne deleže in delnice, kot tudi ne takrat, kadar en družbenik proda delnice ali deleže družbe drugemu družbeniku. V teh primerih gre le za transakcije zunaj bilance družbe, med družbeniki samimi, za podjetje pa se spremeni le lastniška struktura (seznam lastnikov, družbenikov ali partnerjev), medtem ko družba še naprej posluje z enakim kapitalom. Ob prodaji in nakupu deležev knjiženje praviloma ni potrebno, saj osnovni kapital ostaja enak. Knjiženje izvedemo le takrat, kadar deleže v kapitalu vodimo ›po partnerjih‹, na primer:

ZnesekV bremeV dobro
Družba ima osnovni kapital 10.000 € in družbenika A in B, vsak ima delež po 5.000 €. Družbenik B proda svoj delež novemu družbeniku C za 50.000 €.5.000 €901 – družbenik B901 – družbenik C
Družba odkupi lastni delež, in sicer od družbenika A, nominalne vrednosti 1.000 € (delež v osnovnem kapitalu). Prodajna cena za lastni delež znaša 10.000 €.1.000 €
 
 
10.000 €
901 – družbenik A
 
 
929 – lastni delež (naložba)
901 – družbenik družba
 
276 – dolg do družbenika A

Kot vidimo iz gornjega prikaza, prodajne transakcije z deleži potekajo le kot menjava partnerja na kontu osnovnega kapitala, na višino osnovnega kapitala pa ne vplivajo. Knjiženje bi lahko tudi opustili, če v glavni knjigi ne zagotavljamo analitične evidence družbenikov, ampak je ta zagotovljena drugje.

Kapitalske rezerve

Kapitalske rezerve so namenjene predvsem pokrivanju morebitne izgube, lahko pa so tudi način financiranja podjetja, pri katerem družbeniki družbi omogočijo sredstva, ki se ne vpišejo v sodni register kot osnovni kapital, v izjemnih primerih pa se lahko družbenikom tudi vrnejo pred prenehanjem družbe. Izkazujemo jih na kontih skupine 91.

Kapitalskih rezerv je več vrst, najpogosteje srečujemo vplačani presežek kapitala in naknadna vplačila kapitala (druga vplačila kapitala na podlagi statuta). Med kapitalske rezerve spada tudi splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki pa ga najdemo le v družbah starejšega datuma, saj je posledica obvezne revalorizacije kapitala, kot smo jo obvezno knjižili do leta 2001.

Glede kapitalskih rezerv je treba upoštevati zlasti določbe ZGD-1, saj so njihova uporaba kot tudi morebitna vračila strogo predpisani in omejeni. Kapitalske rezerve in zakonske rezerve so vezane rezerve, kar pomeni, da se ne morejo uporabiti za izplačila družbenikom (razen izjeme, naknadnih vplačil kapitala). Uporabiti se smejo samo pod navedenimi pogoji:

1. če skupni znesek teh rezerv ne dosega z zakonom ali statutom določenega deleža osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za:

  • kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička;
  • kritje prenesene izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobička;

2. če skupni znesek teh rezerv presega z zakonom ali statutom določeni delež osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presežnem znesku uporabijo za:

  • povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe;
  • kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička in se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom;
  • kritje prenesene čiste izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta in se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.

Avtorica članka: Kristinka Vukovič

Celoten članek je na voljo v julijski številki biltena Unikum.