Računovodstvo, IT rešitve in davčno svetovanje

Unija Smart Accounting d.o.o.
Tržaška cesta 515
1351 Brezovica pri Ljubljani
+386 1 360 20 00
+386 3 060 30 01

Kapucinski trg 11

4220 Škofja Loka

+386 4 506 04 00

Sončni Log 7

1370 Logatec

+386 1 360 20 47

Ljubljanska cesta 28

8000 Novo mesto

+386 1 360 20 26

Petrovče 256

3301 Petrovče

+386 3 424 43 11

Titova cesta 2a

2000 Maribor

+386 2 205 88 37

Rožna ulica 4

5280 Idrija

+386 5 777 55 00

Pristaniška ulica 8

6000 Koper

+386 5 777 40 10

+386 1 360 20 00

fb fb fb fb
Srečanje računovodij Slovenije 2022 Bled
10. novembra, 2022

Na srečanju računovodij predvsem o ugledu poklica

Bled, 10. novembra – Računovodski poklic je v Sloveniji stigmatiziran oz. ne uživa takšnega ugleda kot drugod, je bilo slišati na današnjem srečanju računovodij. Med glavnimi razlogi navajajo kratko zgodovino računovodskih servisov, pomanjkanje integritete, pa tudi premalo znanja. Računovodja je lahko praktično vsak, saj pogoji za opravljanje poklica niso predpisani.

Slovenska zakonodaja ne predpisuje pogojev za to, da nekdo postane računovodja, kar je po besedah glavnega izvršnega direktorja računovodske hiše Unija Mirana Pikovnika velika težava panoge. Kot je izpostavil na okrogli mizi, ki je potekala v okviru prvega srečanja računovodij Slovenije, ima zato veliko računovodij premalo potrebnih znanj. “To moramo nujno spremeniti, predvsem z uvedbo obveznih izobraževanj,” je dejal.

Tudi profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Marko Hočevar je na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za računovodstvo, izpostavil pomen kadrov. “Ljudje so tudi v računovodski panogi premoženje. Slovenija letno potrebuje 500 računovodij, na ljubljanski in mariborski fakulteti pa jih študij s tega področja konča nekaj več kot 100. Težava se začne že v srednji šoli, saj dijaki nimajo več ustreznih računovodskih znanj,” je poudaril.

S tem se je strinjala tudi direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) Mojca Kunšek. “Izobraževanje in panoga nista dovolj povezana,” je dejala. Ob tem je ocenila, da imamo v Sloveniji preveč zakonskih sprememb, čemur manjši računovodski servisi težko sledijo.

Težava je po njenih besedah tudi nadzor nad delom računovodskih servisov, ki ga praktično ni. “Vsako leto dobimo na desetine prošenj, da se znova uvede neka vrste nekdanje Službe državnega računovodstva (SDK), ki je v preteklosti nadzirala računovodske sisteme,” je dejala.

Na izigravanje sistema s strani nekaterih posameznikov sta opozorila tudi predsednik Zbornice računovodskih servisov Aleksander Štefanac in direktor financ in pravnega področja podjetja PharmaLinea Mitja Repše. “Težava je slovenska mentaliteta, saj je pri nas občudovan nekdo, ki vozi drag avto s slovaškimi tablicami, z njim se vozi po urejenih avtocestah, otroke vozi v brezplačno šolo in koristi brezplačno zdravstvo. Za vse to pa ni plačal toliko kot bi moral,” je dejal. Pozval je k večjemu nadzoru utajevalcev.

Finančna uprava RS (Furs) tega nadzora ne more opravljati, saj ima svoje zakonske in operativne omejitve, je dejal namestnik generalnega direktorja Fursa Peter Jenko. Uprava je med drugim v analizi za leto 2021 ugotovila, da je obračune za davek od dobička pravnih oseb oddalo 40.000 pooblaščencev, veliko število teh ni imelo nobenega statusa. “Moramo poiskati rešitve, s katerimi bomo lahko rešili te probleme,” je dejal.

Štefanac kot rešitev predlaga t.i. belo listo dobrih računovodskih servisov, da bodo lahko naročniki storitev prepoznali dobre partnerje, “računovodski servisi pa bomo morali kdaj zavrniti tudi kakšnega nepoštenega posameznika”.

Na prvem srečanju računovodij, ki ga danes in v petek gosti Bled, bodo udeleženci med drugim razpravljali tudi novi zakonodaji, sistemih poročanja, o varnosti poslovanja in trendih v slovenskem in globalnem gospodarstvu. Izmenjali bodo tudi mnenja o digitalizaciji, prehodu v sodobno računovodsko družbo in drugih aktualnih izzivih.


Posnetek okrogle mize si lahko ogledate TUKAJ.

Vir: STA