Glede na trenutno situacijo vezano na pojav korona virusa (SARS-CoV-2), se tudi delodajalci sprašujete, kaj lahko naredite, da bi obvarovali zdravje svojih zaposlenih ter na kakšen način se spopasti z gospodarskimi razmerami in pomanjkanjem dela. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj možnosti, ki bodo v naslednjih dneh najverjetneje podkrepljene z dodatnimi ukrepi s strani države.
- Opravljanje dela na domu
Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec opravljal delo na domu oziroma v prostorih po lastni izbiri, s pomočjo informacijske tehnologije, za celotni delovni čas ali le za del tega časa (kot je naprimer zgolj nekaj dni na teden).
Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu pred začetkom dela, obvestiti inšpektorat za delo, ki delodajalcu lahko prepove opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se s posebnimi zakoni ne smejo opravljati kot delo na domu.
Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po lastni izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. Dodatno pa ima pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.
Delodajalec mora delavcu zagotavljati varne delovne pogoje, hkrati pa ne sme pozabiti tudi na vodenje evidence o delovnem času.
- Obveznost opravljanja drugega dela
Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Vendar pa lahko delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu (enostransko) pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela na drugem delovnem mestu (razen če kolektivna pogodba predvideva drugače), če nastopijo razlogi, kot je začasno zmanjšan obseg dela. In še to največ za tri mesece v koledarskem letu.
Začasna odreditev drugega dela je mogoča na ustrezno oziroma primerno delovno mesto (v primeru manjših delodajalcev). Ustrezno delo je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. Nasprotno pa je primerno delo delo, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
- Obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin
V primerih izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita. Za to delodajalec ne potrebuje soglasje delavca, a le za čas, dokler trajajo takšne okoliščine.
V takšnih izjemnih primerih, lahko delodajalec enostransko odredi drugo vrsto dela in/ali kraj opravljanja dela. Gre za poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin, ob kumulativnem izpolnjevanju naslednjih pogojev:
- v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko
- so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,
- enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine.
- Začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga
Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma.
V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % povprečne plače iz zadnjih treh mesecev in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve. Če čakanje na delo doma traja več kot šest mesecev, delavcem pripada nadomestilo v višini 100 % osnove.
Se pa vezano na začasno nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, sprejema interventni zakon, ki predvideva sofinanciranje nadomestila s strani države v višini 40 %, če delodajalec zaradi slabega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 50 % zaposlenim delavcem.
- Odsotnost z dela in bolniški stalež
Če je pri delavcu potrjena okužba z novim virusom in mu je odrejena izolacija, ima pravico do začasne zadržanosti od dela s pravico do nadomestila v breme ZZZS, v višini 90 % osnove. Za ostale osebe (kot so naprimer visoko rizične osebe) je lahko s strani zdravnika odrejena karantena in pravica do odsotnosti z dela v breme delodajalca (oziroma po določenem času ZZZS).
Preberite tudi: Kakšne so možnosti na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa na gospodarstvo?
