Računovodstvo, IT rešitve in davčno svetovanje

Unija Smart Accounting d.o.o.
Tržaška cesta 515
1351 Brezovica pri Ljubljani
+386 1 360 20 00
+386 3 060 30 01

Kapucinski trg 11

4220 Škofja Loka

+386 4 506 04 00

Sončni Log 7

1370 Logatec

+386 1 360 20 47

Ljubljanska cesta 28

8000 Novo mesto

+386 1 360 20 26

Petrovče 256

3301 Petrovče

+386 3 424 43 11

Titova cesta 2a

2000 Maribor

+386 2 205 88 37

Rožna ulica 4

5280 Idrija

+386 5 777 55 00

Pristaniška ulica 8

6000 Koper

+386 5 777 40 10

+386 1 360 20 00

fb fb fb fb
30. marca, 2017

Možnosti dela upokojencev in različna obdavčitev dela glede na pravno podlago

Veliko upokojencev ostane delovno aktivnih tudi po upokojitvi, saj zaradi nizkih pokojnin težko vzdržujejo enak življenjski standard, kot so ga imeli pred upokojitvijo. Delodajalce pa velikokrat zanimajo možne pravne podlage za sodelovanje z upokojenci tudi po njihovi upokojitvi, in sicer v tem smislu, da jim dodatno zasluženi denar ne bi zmanjševal že prislužene pokojnine. Ohranitev izplačila pokojnine je povezana z nadaljnjim statusom upokojenca, če pa upokojenec ohrani pridobljeni status z upokojitvijo, ima na voljo še druge oblike dela, ki ne vplivajo na višino pridobljene pokojnine.
Opravljanje dela z vidika različnih statusov v povezavi z določili ZPIZ-2 s spremembami (ZPIZ-2B)

Upokojencem se njihov status spremeni le v primerih, ko želijo ponovno opravljati dejavnost, biti v delovnem razmerju ali opravljati delo kot poslovodna oseba, in sicer v družbi, v kateri so družbeniki. V vseh teh primerih ZPIZ-2 določa ponovno aktiviranje, kar pomeni, da se je upokojenec dolžan zavarovati za čas, ki ustreza sorazmernemu delu opravljanju dela, vendar za najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko. Glede na to imajo upokojenci v navedenih primerih možnost prejemati najmanj 75 odstotkov pokojnine.
Upokojenec in opravljanje dejavnosti

Če se zaradi narave dela upokojenec odloči za opravljanje dejavnosti kot samostojni podjetnik, bo dolžan plačevati prispevke za socialno varnost od sorazmernega dela najmanjše pokojninske osnove, in sicer v letu 2017 najmanj od 58 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS (58 odstotkov od 1.584,66 evra znaša 919,10 evra), prispevke za zdravstveno zavarovanje pa od osnove, ki znaša najmanj 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače v RS, kar pomeni od osnove 950,80 evra. Sorazmerni del prispevkov bi v primeru zavarovanja upokojenca za 10 ur na teden znašal mesečno 88,84 evra (od zavarovalnih osnov pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 229,78 evra in zdravstvenega zavarovanja v višini 237,70 evra)…
Upokojenec, ki ponovno sklene delovno razmerje

Upokojenec ima možnost, da ponovno sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, in sicer s polnim ali krajšim delovnim časom. Glede na delovni čas se mu tedaj izplačuje sorazmerni del pokojnine. Če se zaposli za polni delovni čas, izgubi pravico do izplačila pokojnine. Upokojenec se mora zavarovati za najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko; če dela s krajšim delovnim časom, se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine:
•    75 odstotkov, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;
•    62,5 odstotka, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;
•    50 odstotkov, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
•    …
Upokojenec, ki je hkrati družbenik in poslovodja družbe

Če želi upokojenec ob upokojitvi ohraniti tudi funkcijo poslovodje, mora ohraniti obvezna zavarovanja oziroma se mora ponovno zavarovati. Veljajo namreč enaka pravila kot pri opravljanju dejavnosti, kar pomeni, da se mora zavarovati najmanj za četrtino delovnega časa in pri tem ohrani izplačilo pokojnine v višini treh četrtin.
V navedenem primeru sta obdavčitev dohodkov in obračun prispevkov od dohodkov upokojenca, ki je hkrati družbenik in poslovodja, enaka kot pri drugih osebah, ki opravljajo delo v enakih pogojih. Ob izplačilu dohodka od poslovodenja se obračuna le akontacija dohodnine, medtem ko se prispevki plačujejo od osnove v višini 75 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS (75 odstotkov od 1.584,66 evra je 1.188,50 evra). Sorazmerni del prispevkov bi ob zavarovanju upokojenca za 10 ur na teden znašal 113,50 evra (od zavarovalne osnove v višini 297,13 evra)…
Druge možne oblike dela, pri katerih upokojenci ohranjajo izplačilo celotne pokojnine

Upokojenci lahko opravljajo različna dela na različnih pravnih podlagah, kot so sklenitev:
•    avtorske pogodbe;
•    podjemne pogodbe;
•    pogodbe o začasnem in občasnem delu;
•    opravljanja osebnega dopolnilnega dela;
•    kratkotrajnega dela;
•    opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Navedene možnosti različnih oblik dela so povezane z zakonodajnimi določbami glede pravilne obdavčitve kot tudi ustrezne prijave upokojenca.

1. Delo po avtorski pogodbi
Upokojenec lahko opravi delo po avtorski pogodbi, če ima delo lastnost avtorskega dela v skladu z določbami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Najpogosteje gre za individualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti pa tudi izvedenih predavanj. Delo upokojenca ni časovno omejeno, tudi ni omejitev plačila za opravljeno delo.
Naročnika avtorskega dela ima v navedenem primeru dolžnost, da upokojeno osebo, ki bo izvajala avtorsko delo, prijavi v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prijava poteka elektronsko prek točke e-vem, in sicer z obrazcem M12…

2. Opravljanje dela po podjemni pogodbi
Upokojenec lahko kadarkoli opravlja delo tudi po podjemni pogodbi, in sicer poleg opravljanja začasnega in občasnega dela, pri katerem so določene omejitve (več v nadaljevanju). Gre za pogodbo o delu (podjemno pogodbo) in za povsem samostojno delo, ki pa nima lastnostni delovnega razmerja; gre za enkraten, ne ponavljajoč se posel.
Naročnik in upokojenec skleneta podjemno pogodbo, na podlagi katere je naročnik enako kot pri sklenitvi avtorske pogodbe dolžan upokojenca prijaviti v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni z obrazcem M12…

3. Začasno in občasno delo
Od 1. 7. 2013 lahko na podlagi novele Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A) vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starosto ali predčasno pokojnino) opravljajo začasno ali občasno delo. Podlaga za opravljanje navedenega dela je pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki pa lahko ima nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih…

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:
•    naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca;
•    ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca;
•    vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo;
•    …

Zakon določa za upokojence naslednje omejitve:
•    začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu;
•    neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec;
•    urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela (za leto 2017) ne sme biti nižja od 4,32 evra;
•    …

Tudi delodajalec mora pri sklepanju navedenih pogodb upoštevati zakonske omejitve, in sicer:
•    upokojencu mora najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplačati dohodek ob upoštevanju zakonsko določene višine urne postavke, ki ne sme biti nižja od 4,32 evra;
•    zaradi izvajanja pogodbenih obveznosti in varovanja pravic upokojencev mora voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela;
•    dajatev v višini 25 odstotkov mora obračunati na posebnem obračunu in ga predložiti davčnemu organu ter plačati dajatev najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela;
•    …

Poleg navedenega ima delodajalec omejitev glede števila opravljenih ur, ki so vezane na število zaposlenih pri delodajalcu. Če delodajalec nima zaposlenih, lahko pogodbo za izvajanje takih del sklene za največ 60 ur, če zaposluje, pa se obseg ur povečuje:
•    do 100 ur (od 1 do 10 zaposlenih);
•    do 150 ur (od 11 do 30 zaposlenih);
•    …

Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko navedene omejitve preseže, vendar ne več od dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev…

4. Kratkotrajno delo
Upokojenec lahko opravlja tudi kratkotrajno delo, ki se šteje kot brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar navedena dela opravljajo:
•    zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe;
•    zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe;
•    oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena;
•    starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe…

5. Osebno dopolnilno delo
To vrsto dela določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki se je začel uporabljati 18. 8. 2014; izjema do določila, ki se nanašajo na novo ureditev osebnega dopolnilnega dela, ki so se začela uporabljati s 1. 1. 2015.
Upokojenci lahko opravljajo takšno delo in nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje, kar pomeni njihov dodaten zaslužek k pokojnini. Upokojenec mora osebno dopolnilno delo priglasiti pri Ajpesu, ki ga vpiše v register izvajalcev tovrstnega dela. Poleg tega se mora prijaviti v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni; to opravi z obrazcem M12. Upokojenec, ki je že pridobil pravico do pokojnine, s plačilom prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne pridobi dodatnih pravic, temveč je ves prispevek 7 evrov namenjen le zavarovanju za invalidnost zaradi poškodbe pri delu.
Z določili tega zakona so se uveljavile tudi vrednotnice. Vrednost posamezne vrednotnice je določena v pavšalnem znesku 9,06 evra (7,05 evra prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2,01 evra prispevek za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni). Posameznik lahko vrednotnico dobi na spletnem portalu e-uprave ali osebno na upravni enoti…

6. Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ureja Uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 58/2014, 57/2015).
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to delo tudi ustrezno usposobljen. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora namreč nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota…

 

 

Celoten članek je na voljo v marčevski številki biltena Unikum.

 

Pripravila: mag. Sabina Lamut