Pretekla leta je bilo letno poročilo mikrodružb enako letnemu poročilo majhnih družb, z letom 2016 pa med tema velikostma družb prvič obstajajo razlike pri računovodskem poročanju. Te razlike si bomo ogledali v nadaljevanju. Razlike so lahko pri računovodenju in pri računovodskem poročanju.
Mikrodružbe lahko preprosto sklenejo, da odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek ne bodo obračunavale ter da ne bodo oblikovale in obračunavale rezervacij za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. Majhne družbe se pri tej odločitvi ravnajo glede na načelo pomembnosti.
Tako mikro- kot majhne družbe lahko uporabijo poenostavljen sistem poročanja za namene javne objave, če niso zavezane k reviziji oziroma preiskavi letnih računovodskih izkazov. To pomeni, da obe kategoriji družb lahko pri poročanju za namene državne statistike še vedno oddajo izjavo, s katero sporočijo, da se podatki iz obrazcev za državno statistiko smejo uporabiti tudi za namene javne objave…
Če se družba razvršča med mikrodružbe in je kapitalska družba (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba), lahko uporabi poseben režim za mikrodružbe iz 70.a člena Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1. Posebnega režima ne morejo izbrati investicijska podjetja ali finančni holdingi, to je:
• družbe, katerih izključni namen poslovanja so naložbe lastnih sredstev v različne vrednostne papirje, nepremičnine in druga sredstva z izključnim namenom razpršiti naložbena tveganja in svojim delničarjem zagotoviti koristi z rezultati upravljanja njihovih sredstev;
• družbe, povezane z družbami iz prejšnje alineje, če je njihov edini namen pridobiti v celoti vplačane delnice družb iz prejšnje alineje;
• …
Dodaten pogoj za mikro kapitalske družbe, ki bi želele izbrati poseben režim, je zahteva, da ne smejo uporabiti poštene vrednosti pri vrednotenju kategorij v svoji bilanci stanja, oziroma, kot določa zakon: ne smejo vrednotiti računovodskih postavk v skladu z načelom poštene vrednosti, ampak v skladu z načelom izvirne vrednosti, kot je določeno v 4. točki 1. odstavka 67. člena zakona. Če bi za vrednotenje uporabile pošteno vrednost, bi bile po 57. členu zakona dolžne vsako leto naročiti revizorja, da jim opravi preiskavo letnega računovodskega poročila, letno poročilo za namene javne objave bi oddajale ločeno od izkazov za namene državne statistike in v roku osmih mesecev po koncu poslovnega leta…
Če mikro kapitalska družba ni investicijsko podjetje oziroma finančni holding in ni zavezana k preiskavi letnih računovodskih izkazov, lahko izbere poseben režim za mikrodružbe, kar pomeni, da je obseg razkritij v prilogi k računovodskim izkazom bistveno krajši od razkritij drugih družb. Mikrodružbe s posebnim režimom namreč razkrijejo zgolj informacije iz 4., 5., 6. in 10. točke 2. odstavka 69. člena zakona, torej:
• pogojne finančne obveznosti;
• obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom;
• podatke o lastnih deležih, če jih ima, jih je pridobila ali odtujila;
• …
Mikrodružbe torej ne predložijo vseh pojasnil, temveč le razkrijejo navedene informacije; paziti pa morajo, da to tudi pravilno označijo pri Opredelitvi družbe (obrazec, ki ga je treba oddati Ajpesu hkrati z oddajo letnega poročila za namene državne statistike: gre za prilogo 6 k metodološkemu navodilu, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 86/2016). Tam je treba v točki III.a.3 izbrati polje ›Razkritje informacij‹…
Poleg navedenih štirih alinej tudi mikro kapitalske družbe predložijo predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube (58. člen ZGD-1). Poseben režim za mikrodružbe lahko izberejo pri poročanju tudi mikrozadruge…
Celoten članek je na voljo v januarski številki biltena Unikum.
Pripravila: Kristinka Vukovič
