Ena od temeljnih obveznosti delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi je obveznost opravljanja dela v okviru odrejenega delovnega časa, k tej obveznosti pa delavcu hkrati pripadajo tudi pravica do letnega dopusta, pravica do odmora in počitka med delom ter pravica do druge (plačane) odsotnosti z dela. Na podlagi pravice do letnega dopusta delavcu pripada tudi pravica do regresa, ki ga morajo delodajalci praviloma izplačati do 1. julija.
1. Letni dopust
Letni dopust je neodtujljiva pravica delavca do plačane odsotnosti z dela in ga ureja že Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pravico do letnega dopusta pridobi delavec takoj s sklenitvijo delovnega razmerja.
ZDR-1 določa, da mora vsaka pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta, lahko pa se v pogodbi glede tega določila stranki sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.
Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati – vsakršna izjava o odpovedi pravici do letnega dopusta je neveljavna. Prav tako je neveljaven kakršenkoli sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja…
Minimalno trajanje letnega dopusta
Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca…
Dodatni dnevi dopusta
Poleg minimalnega trajanja letnega dopusta delavcu že na podlagi ZDR-1 pripadajo dodatni dnevi dopusta, če izpolnjuje določene pogoje, in sicer:
- starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta;
- delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti;
- delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni;
- nočnim delavcem mora delodajalec zagotoviti daljši dopust…
Obvestilo delodajalca
Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
Sorazmerni del letnega dopusta
Delavec, ki v posameznem letu sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. V takem primeru pridobi delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pravico do izrabe celotnega letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta…
Izraba letnega dopusta
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
Letni dopust se izrablja upoštevaje možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti ter upoštevaje potrebe delovnega procesa, zaradi česar delodajalec lahko zahteva od delavca, da predhodno načrtuje izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto…
2. Regres za letni dopust
Regres za letni dopust je posebno plačilo, ki ga prejme delavec za namen izrabe letnega dopusta.
Pravica do regresa
Pravica do regresa je v celoti vezana na pravico do letnega dopusta, kar pomeni, da ima delavec pravico do regresa le, če ima pravico do letnega dopusta, in tudi v enakem obsegu:
- če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa;
- če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu (v takem primeru ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot če bi delal polni delovni čas; 67. člen ZDR-1).
Regres za letni dopust je delodajalec dolžan izplačati delavcu najmanj v višini minimalne plače, vendar je treba upoštevati tudi morebitno višje izplačilo, če tako določa kolektivna pogodba…
Davčna obravnava regresa in prispevki za socialno varnost
Regres je dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, in se izplača za več mesecev skupaj (bodisi za 12 mesecev ali za manjše število mesecev v primeru sorazmernega regresa). Zato se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev…
Celoten članek je na voljo v majski številki biltena Unikum.
Pripravila: Nina Orehek Ručigaj
