Osnova za pripravo letnih poročil
Letno poročilo organizacij je sestavljeno iz računovodskega in poslovnega poročila. Pravno podlago za pripravo letnega poročila najdemo v osmem poglavju Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), kjer je določeno, da morajo družbe in podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo.
ZGD-1 v zvezi s splošnimi pravili o računovodenju med drugim še določa:
- poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta;
- poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače;
- vse družbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance;
- kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99;
- najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem;
- poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila iz 56. in 60. člena ter prvega odstavka 70. člena ZGD-1 je treba trajno hraniti; knjigovodske listine se lahko hranijo le določen čas;
- podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi in pojasnila slovenskih računovodskih standardov.
Poleg navedenih določil v 55. členu ZGD-1 najdemo tudi navodila za razvrstitev družb, kajti glede na obliko in velikost posamezne organizacije se spreminjata tudi vsebina in obseg posameznega letnega poročila. Dejansko je poznavanje razporeditve posamezne organizacije v velikostne razrede prva ključna stvar, ki jo mora računovodja spoznati pred začetkom priprave končnih računovodskih in davčnih izkazov.
Na podlagi meril (povprečnega števila delavcev v poslovnem letu, čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive) je treba družbe razvrstiti na mikro-, male, srednje in velike družbe. Posamezna družba mora izpolnjevali dve izmed navedenih meril, prerazvršča pa se na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let.
…
Celoten članek je na voljo v februarski številki biltena Unikum.
