Inšpektorat Republike Slovenije za delo redno izvaja postopke inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov s področja delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu in predpisov s področja socialne varnosti. Ker ima inšpektor skorajda neomejena pooblastila za pregled poslovne dokumentacije in prostorov, kjer zavezanci izvajajo svojo dejavnost, so njegove odločitve lahko zelo obremenjujoče. Zato je izjemnega pomena, da zavezanci dobro poznajo svoje pravice in obveznosti v postopku.
S poznavanjem poteka postopka delovnega nadzora lahko delovni zavezanci prispevajo k pravilnim ugotovitvam delovnih inšpektorjev. Tako se lahko izognejo dolgotrajnim postopkom pritoževanja na ugotovitve inšpektorja ter zmanjšajo nepotrebne stroške.
Temeljno načelo pri vodenju delovnega inšpekcijskega postopka je, da mora inšpektor opravljati delovni nadzor tako v korist kot v breme delovnega zavezanca. Delovni nadzor se mora nanašati predvsem na tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje pravne varnosti na področju dela.
Pri nadzoru delovnih razmerij gre najpogosteje za preglede internih aktov in dokumentov, na podlagi katerih se ugotavljajo kršitve pravic in obveznosti delodajalca in delavca.
Pri nadzoru s področja varnosti in zdravja pri delu pa gre za neposredno kontrolo objektov, delovnih prostorov in delovnih mest ter ugotavljanje pogojev za delo v prostorih in na deloviščih.
Nadzor vključuje tudi preverjanje ustreznosti sredstev za delo, varovalne opreme in izvajanja zdravstvenih pregledov.
Izbira zavezanca in potek postopka inšpekcijskega nadzora
Postopek inšpekcijskega nadzora se vodi po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave. Pri postopkih po uradni dolžnosti se izbira zavezanca opravi na podlagi objektivnih kriterijev, ki morajo upoštevati načelo enakomernega inšpekcijskega nadziranja vseh zavezancev in načelo pomembnosti kršitev.
Objektivni kriteriji so pripravljeni zlasti na podlagi statističnih metod, naključnega izbora in predhodnih ugotovitev v postopkih nadzora. V primerih postopkov na podlagi prijave pa Inšpektorat predvsem prednostno obravnava prijave, iz katerih nedvoumno izhaja verjetnost da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe ali da gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat.
Inšpektor se mora pred začetkom inšpekcijskega nadzora vedno izkazati s službeno izkaznico.
Od vročitve sklepa dalje je priporočljivo, da si delovni zavezanci poiščejo strokovno pomoč pri delovnih svetovalcih oziroma strokovnjakih in si na ta način zagotovijo ustrezno zastopanje v postopku.
Kraj in čas delovnega inšpekcijskega nadzora
Delovni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja:
- v poslovnih prostorih delovnega zavezanca, ki opravlja dejavnost,
- v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, če se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem,
- v prostorih pooblaščenca, ki ga je določil delovni zavezanec, oziroma
- v prostorih delovnega organa.
Delovni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnem delovnem času. Lahko se opravlja tudi izven poslovnega delovnega časa, če delovni zavezanec na to pristane, ali je to nujno potrebno zaradi namena delovnega inšpekcijskega nadzora.
Naloge in pooblastila inšpektorja v inšpekcijskem postopku
Inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku. Pri tem je dolžan upoštevati navodila in usmeritve predstojnika oziroma nadrejenega.
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:
- pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov,
- vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb,
- pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,
- zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
- pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
- brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,
- brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,
- brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,
- fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alinee,
- reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,
- zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,
- opraviti navidezni nakup na način, da se po opravljenem nakupu izkaže s službeno izkaznico, če se na ta način lahko ugotovijo znaki prekrška oziroma podatki o kršitelju,
- opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.
Zaseg dokumentacije
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za največ 15 dni zaseže dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi. To stori, če meni, da so očitno kršene pravice delavca ali da obstaja sum prekrška. Prav tako lahko ukrepa ob sumu hujših kršitev zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ali splošnih aktov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojen inšpektorat. O zasegu dokumentacije inšpektor izda zavezancu potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila zasežena. Dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna, inšpektor ne sme zaseči.
Vstop v prostore
Poleg navedenega ima inšpektor pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam. Sme pa zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloniti vstop v stanovanjske prostore.
Sodišče dovoli ogled prostorov iz prejšnjega odstavka, če obstajajo razlogi za sum, da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost ali dejavnost v nasprotju s predpisi. Prav tako se dovoljenje izda, če se v stanovanju hranijo predmeti, živali ali druge stvari v nasprotju s predpisi. Ogled je možen tudi, če obstaja sum, da bodo pri pregledu stanovanja ali njegovih delov ugotovljene druge kršitve predpisov. Pri pregledu stanovanjskega prostora v skladu s prejšnjim odstavkom morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Pregled stanovanjskega prostora je omejen na del stanovanjskega prostora, ki ga je treba pregledati za dosego namena inšpekcijskega nadzora.
Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije in ima ob pomoči policije pravico vstopiti v prostor mimo volje zavezanca. Stroške vstopa in morebitno škodo, ki pri tem neizogibno nastane, nosi zavezanec.
Dodatno ima inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora pravico naročiti neodvisen odvzem vzorcev ali meritve v času, v delovnem prostoru ali v delovnem okolju, ki ga določi sam.

Sodelovanje delovnega zavezanca v dokazno-ugotovitvenem postopku in pristojnosti pooblaščene osebe
Delovni zavezanec ima pravico in dolžnost sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja. Zlasti je dolžan dajati podatke, predložiti poslovno dokumentacijo in dajati pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje.
Delovni inšpektor pridobiva informacije tudi od vseh ostalih oseb, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence oziroma vzpostaviti in voditi zbirke podatkov, registre ali druge evidence.
Delovni organ mora pred izdajo odmerne odločbe po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ugotoviti vsa dejstva in okoliščine. Te morajo biti ugotovljene na podlagi uspeha celotnega postopka in imeti pomen za odmerno odločbo. Prav tako mora omogočiti strankam, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in interese. V postopku delovne inšpekcije je predvsem obveznost zavezanca, da za svoje trditve predloži dokaze v svojo korist.
Zapisnik
Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu mora vsebovati podatke o dnevu in času pregleda, zavezancu ter ugotovljenem dejanskem stanju. Poleg tega mora vključevati izjave oseb, navzočih pri pregledu, podatke o zasegu dokumentacije, pooblaščeni uradni osebi, ki je pregled izvedla, in drugih osebah, prisotnih pri pregledu. Za potrebe vodenja postopka o prekrških zapisnik vsebuje tudi pravno opredelitev prekrška, podatke o kršitelju ter kraj in čas storitev prekrška.
Odločba inšpektorja po opravljenem nadzoru
Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor pravico in dolžnost, da z odločbo zavezancu odredi, naj z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Rok za izvedbo tega ukrepa določi inšpektor. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v 15 dneh od njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Zavezanec mora inšpektorju poročati o izvršitvi odločbe v osmih dneh po poteku posameznega roka za njeno izvršitev.
Inšpektor lahko z odločbo prepove zavezancu opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi:
- da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja in delovnega procesa, kakor tudi njihove sprotne prilagoditve ob vsaki spremembi v delovnem procesu;
- da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja grozi nevarnost za nezgodo delavcev;
- da delodajalec delavcev ni usposobil za varno in zdravo delo;
- da mu je zavezanec ali odgovorna oseba zavezanca onemogočila inšpekcijski pregled;
- da je bil pri zavezancu v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
Prepovedna odločba
S prepovedno odločbo Inšpektor prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi:
- neposredno nevarnost za življenje delavcev;
- da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi, ki urejajo zaposlovanje tujcev;
- da je delodajalec ali uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in trg dela, posredovani delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela delavcev uporabniku, omogočil delo delavcu v nasprotju s predpisi, ki urejajo trg dela;
- zaposlitev na črno, če posebni predpisi določajo pristojnost inšpekciji za delo;
- delo otrok, mlajših od 15 let starosti, v nasprotju s predpisi, ki urejajo delo otrok;
- opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja. V tem primeru inšpektor v odločbi hkrati odredi, da mora zavezanec osebi, na katero se prepoved nanaša, izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi v roku treh delovnih dni po tem, ko inšpektor vroči odločbo. Oseba, na katero se nanaša prepoved, sklene pogodbo o zaposlitvi najkasneje tri delovne dni po prejemu pisne pogodbe o zaposlitvi. Pisna pogodba o zaposlitvi mora biti ustrezna ugotovljenemu dejanskemu stanju, kot izhaja iz odločbe. Pri tem je treba upoštevati plačilo za delo, ki mora biti vsaj v višini, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost dela, ob upoštevanju kolektivne pogodbe in splošnih aktov, ki zavezujejo zavezanca, ter obveznosti plačila davkov in prispevkov.
V obrazložitvi prepovedne odločbe je inšpektor dolžan opozoriti zavezanca na možnost izreka ukrepov pečatenja in prepovedi dobave v primeru ponavljanja kršitev.
Odlog izvršitve odločbe
Zavezanec lahko inšpektorju predlaga odlog izvršitve odločbe, če verjetno izkaže, da bi mu z izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda. Odložitev mora biti v skladu z javno koristjo, prav tako pa ne sme biti nevarnosti, da bi zaradi odložitve nastala nepopravljiva škoda. O zahtevi mora inšpektor odločiti in izdati odločbo najpozneje v petih dneh od prejema zahteve. Pritožba je dovoljena v 15 dneh od njene vročitve.
Opozorilo delavcu ter seznanitev z ugotovitvami in ukrepi
Če inšpektor ugotovi, da je v konkretnem primeru za odločanje pristojno delovno sodišče, delavca opozori, da lahko uveljavlja svoje pravice pred pristojnim delovnim sodiščem. Inšpektor lahko delodajalcu s sklepom odredi, da o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora in izrečenih ukrepih pisno obvesti delavce na običajen način pri delodajalcu. To lahko vključuje objavo na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali uporabo informacijske tehnologije. Prav tako mora delodajalec obvestiti sindikat, svet delavcev ali delavskega zaupnika pri delodajalcu.
Pečatenje in prepoved dobave
Inšpektor ima pravico ukrepati pri zavezancu, ki je v šestih mesecih dvakrat ali večkrat v daljšem obdobju prejel prepovedno odločbo in ni odpravil nepravilnosti. V takem primeru lahko pečati sredstva za delo, delovne prostore, delovišča ali druge prostore, kjer se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost. Inšpektor označi pečat z žigom inšpekcije.
Poleg pečatenja ima inšpektor pravico z odločbo odrediti gospodarskim subjektom, ki so pristojni za distribucijo električne energije, vode, plina ter za telekomunikacijske zveze, da se zavezancu ustavi njihova dobava oziroma da se mu prekinejo telekomunikacijske zveze. Odločba se mora izvršiti najpozneje v treh dneh od njene vročitve.
Ukrepi trajajo, dokler zavezanec ne odpravi nepravilnosti, ki so bile razlog za te ukrepe. Inšpektor je o prenehanju ukrepa dolžan takoj pisno obvestiti subjekt iz tretjega odstavka tega člena.
Pravna sredstva
Če Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izda odločbo, s katero zavrne pritožbo zavezanca, zoper to odločbo ni posebnega pravnega sredstva. Delovni zavezanec lahko nato vloži tožbo na Upravno sodišče (t.i. upravni spor) – v roku 30 dni od vročitve odločbe Ministrstva za finance. Če pa Ministrstvo za finance svoje odločbe o pritožbi delovnega zavezanca zoper odločbo prve stopnje ni izdalo pravočasno, tj. v roku dveh mesecev, in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena (vložitev tožbe zaradi molka organa). V obeh primerih o tožbi odloča Upravno sodišče, delovni zavezanec pa lahko zoper sodbo Upravnega sodišča kasneje vloži tudi revizijo na Vrhovno sodišče.
Izdaja odločbe o prekršku
Ker je delovni inšpektor tudi prekrškovni organ, lahko poleg vodenja postopka zoper zavezanca vodi tudi postopek o prekršku. V okviru tega postopka lahko delovnemu zavezancu in njegovi odgovorni osebi naloži plačilo globe (v zakonsko predvidenem razponu) oziroma izda opomin ali opozorilo.
Za več informacij ali nasvet se obrnite na Unija Consulting svetovalce TUKAJ.