Prodajne akcije in bilance
15. marca, 2022

Kako različne prodajne akcije vplivajo na bilance?

Prihodki iz prodaje so tisti, ki izhajajo iz poslov s kupci. Izvirajo bodisi iz opravljenih storitev, prodaje zalog iz lastne proizvodnje ali iz preprodaje blaga. Prihodki iz prodaje so tudi ena najzanimivejših kategorij za banke in druge, ki jih zanimajo trendi rasti našega podjetja. Celo država se zanima za prihodke iz prodaje, saj so bili med drugim eno ključnih meril za to, ali je naše podjetje upravičeno do raznih Covid pomoči ali pa je bilo treba le-te vračati.

Pravila za izkazovanje prihodkov pa niso tako preprosta kot se morda zdi na prvi pogled. Že res, da se začne enostavno: seštejejo se zneski iz izdanih računov. Vendar pa se prihodki izkazujejo po posebnih računovodskih pravilih, ki včasih dovolijo izkazovanje prihodkov, četudi na primer storitev še ni bila končana, ali pa zahtevajo znižanje prihodkov, čeprav so že bili fakturirani in celo s strani kupca plačani.

Podjetniki in managerji, komercialisti in finančniki ter računovodje se v praksi pogosto srečujejo z naslednjimi dilemami:

  • kaj, če sploh kaj, izkazati kot prihodke, če kupec račun zavrne, reklamira, ne prizna ali noče plačati?
  • kupec zahteva račun in ga tudi že plača, mi pa še blaga nismo dobavili. Morda ga tudi še sami nimamo, ker naš dobavitelj zamuja z dobavo.
  • naročeno in morda tudi že plačano blago je dobavljeno v decembru, končna montaža pa bo potekala v januarju.
  • račun je izstavljen januarja, storitev pa opravljena v zadnjem kvartalu prejšnjega leta.

Če smo uspeli rešiti zagate z datumi (teh seveda ni, če isti dan nekaj proizvedemo in hkrati prodamo ali če isti dan, kot opravimo storitev, tudi izdamo račun), pa računovodje naravnost »ljubijo« prodajne akcije in vedno nove skovanke poslov in pogodb. Na videz genialna ideja komercialistov, ki se ji kupci ne bodo zlahka odrekli, lahko predstavlja križe in težave pri pravilnem izkazovanju teh poslov v bilancah; pa tudi davčne zagate, saj ima isti posel lahko povsem drugačne davčne posledice, če se izpelje na drug način.

Nekaj drugega je prodati opremo z zapadlostjo čez 3 leta kot prodati opremo z blagovnim kreditom, in spet drugače je lahko, če damo opremo v najem za 3 leta (lahko »brezobrestno«), po treh letih pa bo le-ta v lasti kupca ob plačilu odkupne vrednosti.   

Vpliv prodajnih akcij na bilanco

Kako vpliva na davke ter kako in kdaj se pravilno izkažejo prihodki, če prodamo 2 kosa blaga za ceno enega v istem dnevu, ni dilem. Če pa akcijo malo obrnemo, spet s ciljem čim večje prodaje, in oglašujemo takole:

»Če danes (npr. novembra) kupite blago X, lahko isto blago ob ponovnem nakupu v naslednjih 6 mesecih prejmete 30 % ceneje.«

V tem primeru zagotovo ni prav, da bi prihodke vsakokrat izkazali v višini izdanega računa.

Da prihodki niso enaki zapisanim zneskom na računih, velja tudi v naslednjih primerih prodajnih potez:  

  • »Če kupite blago v spletni trgovini danes (in ta danes je decembra), imate možnost vračila blaga s povrnitvijo kupnine v 3 mesecih brezplačno«, ali pa,
  • »Če kupite blago v tem tednu, prvi letni servis naredimo brezplačno« ali pa
  • »Če kupite blago v tem tednu, naredimo naslednje 3 servise po polovični ceni«.

Tudi če izdelek A samostojno prodajamo po 100 € in izdelek B samostojno po 80 €, potem pa naredimo akcijo »Komplet A+B zgolj za 160€«, izdelek A dostavimo takoj in izstavimo račun za 100 €, izdelek B pa dostavimo naslednji mesec in izstavimo račun za 60 €. Če sta izdelka prodana v različnih obdobjih (letih), se prihodki ne izkažejo vsakokrat v višini, kot so izkazani na računu.

Prihodki lahko niso enaki zneskom, kot so zapisani na računih za projekte, ki trajajo dlje časa, tudi v naslednjih primerih pogodbenih določil: izvajalcu pripada nagrada za predčasno končanje montaže/gradnje, izvajalec je dolžan plačati penale za zamudo pri montaži/izgradnji in podobno. Tudi nagrade kupcu po določenem obdobju (npr. letni bonusi, superpopusti in podobno) je potrebno upoštevati kot korekcijo prihodkov že v prvem obdobju, torej v obdobju nakupov oz. prodaj in ne šele ob končnem obračunu.

V praksi se dogaja, da se sklepajo pogodbe s kupci na način, da se dobavijo različni proizvodi ali storitve v različnih obdobjih, cene v ponudbi oziroma pogodbi pa ne odražajo realnih razmerij v celotnem poslu (ne glede na razlog, bodisi trženjski bodisi financiranje bodisi kaj tretjega). Ob zaključku leta je treba biti na take situacije še posebej pozoren. Tudi računovodski standardi zahtevajo, da moramo pri prodajalcu identificirati izvršitvene obveze (kaj vse smo kupcu obljubili ali dolžni dobaviti/opraviti) in kot ločeno izvršitveno obvezo pripoznati tudi dano možnost kupcu za pridobitev dodatnega blaga in/ali storitev. Vse te ločene izvršitvene obveze je potrebno pravilno ovrednotiti (koliko prihodkov pripisati prvi dobavi in koliko dodatni dobavi ali neki pravici, če bo kupec to možnost sploh izkoristil). Glede na vse navedeno, bi bilo dobro, da poslovodja že pred pričetkom prodajne akcije skupaj z  računovodjo premisli, kaj vse bo stranki obljubil, da bo izvedel, opravil ali dobavil in kaj vse bo zaračunal.


Avtorica: Kristinka Vukovič, računovodska in davčna svetovalka Unija d.o.o.