Vlada je že sprejela predlog sprememb dohodninske lestvice, višjo stopnjo obdavčitve dobička pravnih oseb (iz 17 na 19 %) in nekatere spremembe davčnega postopka, predlog sprememb treh davčnih zakonov ZDoh-2, ZDDPO-2 in ZDavP-2 po nujnem postopku sprejemajo še v Državnem zboru.
Obenem pa je finančno ministrstvo že napovedalo, da bo preučilo tudi sistem pavšalne obdavčitve, saj ugotavlja, da sistem pavšalne obdavčitve ni privlačen za majhne družbe, zanj se je namreč odločilo le 34,5 % zavezancev, ki so izpolnjevali pogoje, hkrati pa ministrstvo ugotavlja, da sistem pavšalne obdavčitve povečuje neenakosti med zavezanci, saj je bistveno ugodnejša za storitvene dejavnosti z nizkimi neposrednimi poslovnimi stroški. Tudi ministrstvo za delo bi naj že ugotavljalo, da je tako delo postalo najcenejša oblika dela.
V lanskem letu naj bi se v sistem pavšalne obdavčitve vključilo 731 družb in 30.648 samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. Sistem pavšalne obdavčitve pomeni obdavčitev davčne osnove, pri kateri se upoštevajo dejanski prihodki ter normirani odhodki v višini 80 % ugotovljenih davčnih prihodkov ne glede na dejansko višino stroškov, davčna stopnja pa je 17 % pri pravnih osebah in 20 % pri fizičnih osebah od tako ugotovljene davčne osnove. Pogoj za uveljavljanje pavšalne obdavčitve je ne preseganje 50.000 letnih računovodskih prihodkov, lahko pa tudi do 100.000 letnih prihodkov, če gre za samozaposleno osebo ali če zavezanec za polni delni čas zaposluje najmanj eno osebo, oboje za pet mesecev neprekinjeno. Sistem pavšalne obdavčitve ne omogoča uveljavljanje davčnih olajšav, hkrati pa je tako ugotovljen davek za zavezanca dokončen davek, kar pomeni, da se fizični osebi ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine.
Kako bi naj prenovili sistem pavšalne obdavčitve, trenutno še ni znano, bomo pa prenovo budno spremljali in vas o njej sproti obveščali.
