V Uradnem listu, št. 55, z dne 24. 7. 2015, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki je začel veljati 8. 8. 2015, vendar se določbe, ki se nanašajo na poslovne knjige in letno poročilo, začnejo uporabljati šele 1. 1. 2016. Tudi nova pravila glede razvrščanja in prerazvrščanja družb se prvič uporabljajo šele za poslovno leto 2016. Vendar bo leto 2016 kmalu tu, novosti pa bo treba vpeljati v delo, ne le v akte o računovodstvu, zato jih je dobro pravočasno spoznati, saj bodo morda vplivale tudi na odločitve v letu 2015, da ne bodo preveč odstopale od tistih, ki bodo možne v kasnejših letih. Zato si oglejmo nekaj ključnih novosti.
Pri izračunu bilančnega dobička se upoštevajo tudi dolgoročno odloženi stroški razvijanja na bilančni presečni dan, tako da zmanjšajo bilančni dobiček.
Dopolnjuje se 64. člen zakona o kapitalskih rezervah. Zaradi nadomestitve presežka iz prevrednotenja z revalorizacijskimi rezervami in nove postavke rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se spreminja tudi bilančna shema.
Krog zavezancev za obvezno revizijo se ne spreminja. Uvaja se preiskava letnih računovodskih izkazov, ki jo opravi revizor pri tistih malih kapitalskih družbah, ki po pripoznanju merijo opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne instrumente, za katere ni objavljena cena na organiziranem trgu, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti. Tako kot revizija mora biti tudi preiskava letnih računovodskih izkazov izvedena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta, računovodske izkaze pa je treba za namene objave oddati AJPES-u v osmih mesecih po koncu poslovnega leta.
Vrača se načelo previdnosti, postavke v računovodskih izkazih pa se merijo po izvirnih vrednostih, to je po nakupni ceni ali proizvajalnih stroških. Dovoljeno je vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev po revaloriziranih vrednostih ter finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, in naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti, vendar mora v teh primerih revizor opraviti revizijo oziroma preiskavo računovodskih izkazov.
Kadar se osnovna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, se znesek razlike med izvirno vrednostjo in revalorizirano izkaže kot revalorizacijska rezerva, ki se lahko uporabi za osnovni kapital, v nobenem primeru pa je ni mogoče niti neposredno niti posredno uporabiti za razdelitev, razen ko pomeni dejansko ustvarjeni dobiček, to je po odtujitvi sredstva. Revalorizacijska rezerva se odpravi najkasneje takrat, ko se odpravi pripoznanje tega sredstva (se odtuji). Določbe so torej vsebinsko enake kot danes za presežek iz prevrednotenja, le da je izrecno zapisana tudi prepoved izplačila teh rezerv.
Kadar koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, se dobro ime sistematično odpiše v petih letih, ustanovitveni stroški se ne morejo usredstviti, pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice pa se izkazujejo pod postavko zemljišča in zgradbe.
Slovenija je uporabila izjemo iz 23. člena Direktive 2013/34/EU, ki omogoča državam članicam, da iz obvez konsolidacije izvzamejo srednje skupine. Tako bo po novem konsolidacija obvezna le še za velike skupine, če med družbami v skupini ni subjekta javnega interesa.
Novi 6. odstavek 56. člena ZGD-1 določa izjemo za obvladujočo družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu in je hkrati tudi odvisna družba družbe iz države članice, da ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila, če je njena obvladujoča družba imetnica vseh deležev v njej ali ima v lasti več kot 90 odstotkov vseh deležev in preostali družbeniki soglašajo z izvzetjem, ki pa je mogoče le ob izpolnjevanju dodatnih pogojev (da je izvzeta družba vključena v konsolidacijo obvladujoče družbe, da izvzeta družba objavi prevedeno letno konsolidirano poročilo in revizorjevo poročilo obvladujoče družbe, da izvzeta družba v prilogi svojim izkazom navede firmo in sedež družbe, ki bo pripravila konsolidirano letno poročilo in razlog za izvzetje).
Doslej so bile le družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske unije, dolžne izdelati konsolidirano letno poročilo v skladu z MSRP, druge družbe pa so konsolidacijo lahko opravljale tudi po SRS. Po novem bo treba vsa letna poročila, ki so zakonsko zavezana h konsolidaciji, konsolidirati po MSRP. Le družbe, ki prostovoljno oziroma za svoje potrebe izvajajo konsolidacijo, jo bodo lahko izvajale še po SRS. Še naprej pa ostaja pravilo, da morajo družbe, če ne sestavljajo posamičnih računovodskih izkazov po MSRP, izkaze obvezno sestavljati po SRS, tretje možnosti ni.
Novela zakona uvaja nov termin, subjekt javnega interesa. To je družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, ali zavarovalnica, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo.
Za subjekte javnega interesa velja posebno pravilo glede njihove velikosti (ne glede na izpolnjevanje kriterijev o številu zaposlenih, prihodkih in aktivi se vedno štejejo za velike družbe), glede izvzemanja obveznosti konsolidiranja in obveznost oblikovanja revizijske komisije v teh družbah po 279. členu ZGD-1.
Zakon je doslej določal, da je treba, če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, ni pa več predpisoval izdelave kasnejših izkazov in njihove oddaje na AJPES. Odslej bo treba v teh drugih primerih prav tako izdelati izkaze ter jih predložiti AJPES-u.
Za namene državne statistike bo po novem treba poročati tudi ob oddaji revidiranega letnega poročila oziroma preiskanih računovodskih izkazov za namene objave. Novi, 7. odstavek 58. člena namreč določa, da je treba popraviti tudi podatke iz statističnih računovodskih izkazov, če so se spremenili po opravljeni reviziji oziroma preiskavi, oziroma potrditi pravilnost že predloženih podatkov.
Velja za velike družbe, katerih dejavnost zajema raziskovanje, iskanje, odkrivanje, razvijanje in izkoriščanje zalog mineralov, nafte, zemeljskega plina ali drugih materialov, kot je natančneje določeno z novim 70.b členom zakona.
Mikrodružbe, ki so hkrati kapitalske družbe, niso dolžne izdelati prilog k izkazom, vendar morajo na koncu bilance stanja razkriti podatke o deležih v drugih družbah, o odobrenem kapitalu, o razredih delnic ter o obvladujoči družbi, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo. Če mikrodružba uporabi to izjemo, ne sme vrednotiti računovodskih postavk v skladu z načelom poštene vrednosti, temveč v skladu z načelom izvirne vrednosti. Izjeme ne morejo uporabiti investicijska podjetja in finančni holdingi.
Člen o pojasnilih priloge k izkazom je povsem nov, njegova sistematika je drugačna, poslovno poročilo bo moralo vsebovati tudi opis politike raznolikosti.
Pripravila: Kristinka Vukovič
