28. maja, 2018

Kaj se zgodi s podjetjem ob smrti družbenika ali samostojnega podjetnika

Kadar pride do smrti družbenika družbe ali samostojnega podjetnika, to ne vpliva le na poslovanje podjetja, temveč tudi na druge pravne posledice, povezane predvsem z vstopom naslednikov v podjetje. Pomembno je ugotoviti, ali gre za oporočno dedovanje ali dedovanje na podlagi zakona, kdo bodo potencialni dediči, kakšna je vrednost zapustnikovega premoženja, ali se bo kateri od dedičev odpovedal dedovanju ipd.

Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) se poslovni delež v družbi oziroma podjetje s. p.-ja lahko deduje. Z vidika dedovanja in nadaljevanja poslovanja pa je bistveno, da se dediči poskusijo dogovoriti, kateri od njih bo prevzel podjetje (poslovni delež) po zapustniku in skrbel, da podjetje posluje naprej.

Po Zakonu o dedovanju (ZD) pokojnikova zapuščina po zakonu preide na njegove dediče v trenutku njegove smrti. To pomeni, da so že s trenutkom njegove smrti dediči nosilci premoženja in obveznosti zapustnika.
Do razdelitve premoženja v zapuščinskem postopku, bodo dediči ›pravna skupnost‹, kar pomeni da do delitve skupno upravljajo dediščino in razpolagajo z njo. Dediči se lahko sporazumejo glede uprave dediščine.

Dedovanje poslovnega deleža v d. o. o.

Zakonodaja določa, da se poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo kot pravica lahko deduje. Ker bo dokončna odločitev o dejanskem dediču znana šele po koncu zapuščinskega postopka, je v vmesnem času kot družbenik v sodnem registru še vedno naveden zapustnik.

Pri dedovanju poslovnega deleža je pomembna predvsem ugotovitev vrednosti poslovnega deleža, ki se določi na podlagi skrbnega pregleda, popisa in ocene vrednosti. Popis in cenitev premoženja opravi notar ali izvršitelj, ki ga določi zapuščinsko sodišče, oziroma delavec sodišča, ki ga določi sodnik.

Če sta bila ime ali priimek družbenika navedena v imenu podjetja (v firmi), lahko dediči družbenika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo, da se njegovo ime ali priimek izbriše iz firme.
Ker pomeni dedovanje univerzalno pravno nasledstvo, pri tem ni ovire glede pridobitve statusa družbenika. Na podlagi ZGD-1 namreč ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih že ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo ali pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Navedeno ne velja v primeru pridobitve deleža na podlagi dedovanja.
Prenos kapitala (poslovnega deleža) preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe se po Zakonu o dohodnini ne šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala.

Dedovanje podjetja s. p.

Če umre podjetnik, se njegovo podjetje lahko deduje ali zapre. Če se dediči med seboj dogovorijo, se lahko določi podjetnikov dedič, ki bo nadaljeval s podjetjem zapustnika. Tedaj se lahko v nazivu podjetja še vedno uporablja tudi ime in priimek zapustnika.

Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se kot tak vpiše kot podjetnik v poslovni register. To pomeni, da se s prenosom na naslednika ne bo štelo, da gre za obdavčljivo prenehanje prejšnjega podjetja, vendar bo moral novi podjetnik izpolnjevati določene pogoje:

  • novi zasebnik mora nadaljevati z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji;
  • novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri bi se izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je nehal opravljati dejavnost, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo;
  • novi zasebnik mora prevzeti rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je nehal opravljati dejavnost, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je nehal opravljati dejavnost, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo; …

 

Celoten članek je na voljo v majski številki biltena Unikum.