29. avgusta, 2012

Kaj morate vedeti o izvršnici?

Za izdajo izvršnice zadošča overitev podpisa pri upravni enoti. Ali ste vedeli, da ima plačilo bančne provizije prednost pred poplačilom upnika iz izvršnice? Kaj je še dobro vedeti o izvršnici?

 

Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, da se zaveže plačati z izvršnico določen znesek. Nova oblika jamstva dolžnikov, da bodo upnikom poravnali svoje obveznosti.

Velja zakonska neizpodbojna domneva, da:

–          je dolžnik dal upniku nepreklicno pooblastilo, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri njegovi banki ali hranilnici,

–          je dano nepreklicno soglasje dolžnika za izvršitev plačila vsem svojim ponudnikom plačilnih storitev.

Določbe zakona o izvršitvi plačila na podlagi izvršnice veljajo od 28.10.2012, izdajajo pa se lahko že sedaj, torej od uveljavitve zakona.

Kdo jo lahko izda
Izvršnico lahko izda le gospodarski subjekt in javni organ. Komu jo lahko izda, ni predpisano, torej komurkoli, tudi na primer fizični osebi.
Obrazec
Oblika in vsebina obrazca ni predpisana, zakon določa le, da je to listina, ter določa minimalno vsebino izvršnice[1].
V pomoč podjetjem je predlog obrazca objavilo Ministrstvo za finance tukaj.
Notarska oblika zapisa ni potrebna. Izvršnica pa mora biti podpisana in podpis overjen notarsko ali pri upravni enoti.
Kako ravnati
–          Izvršnice ni potrebno vpisati v noben register, temveč jih upnik hrani sam do trenutka, ko se odloči jih unovčiti ali vrniti dolžniku.

–          Ob datumu zapadlosti je potrebno izvršnico predložiti dolžnikovi banki, kjer upnik pričakuje poplačilo. Predloži se katerikoli dolžnikovi banki oziroma hranilnici.

–          Ob predložitvi v unovčenje je potrebno
  • navesti račun, na katerega se naj denarna sredstva prenesejo,
  • navesti znesek za unovčenje, namreč upnik lahko pri banki zahteva izvršitev plačila v nižjem znesku, kot je zapisan na izvršnici. To je potrebno posebej izjaviti, sicer se šteje, da je zahteval plačilo v celotnem znesku, na katerega glasi izvršnica.
–          Banka bo dolžnika obvestila o upnikovi plačilni zahtevi.

–          Banka bo dolžniku onemogočala razpolaganje z denarnimi sredstvi, dokler izvršnica ne bo izvršena, pred izvršnico banka poplača le: izvršbe sodišča, izvršbe davčnega ali carinskega organa ter sklepe sodišča ali davčnega organa o zavarovanju. Sodna pot ima torej še vedno prednost pred izvršnico!

–          Banka poplača upnika s sredstvi iz računa dolžnika v višini, ki je na voljo, torej tudi delno. Banka pa si lahko pred poravnavo obveznosti iz izvršnice izplača nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi izvršnice (provizijo).

–          Če banka, ki je prejela izvršnico, ugotovi, da sredstva na dolžnikovem računu pri njej ne zadoščajo za poplačilo upnika, mora preveriti, ali ima dolžnik odprt račun pri katerem drugem ponudniku plačilnih storitev ter jim poslati kopijo izvršnice. Drugi ponudniki morajo takoj prenesti sredstva, potrebna za izvršitev izvršnice, na račun dolžnika, ki se vodi pri banki, ki je prejela izvrnico za poplačilo. Ko banka uspe poplačati upnika, o tem obvesti druge banke, ki jim je posredovala kopijo izvršnice.

–          Banka upniku vrne izvršnico, če je poteklo eno leto od predložitve v plačilo, pred tem pa le, če prejme tako zahtevo upnika.

Drugačna od menice?
Menico lahko izda kdorkoli, izvršnico ne.

Unovčenje menice je odvisno od trenutnega stanja na dolžnikovem računu pri eni banki, izvršnica pa velja za vse dolžnikove račune pri slovenskih bankah vse do polnega poplačila. Tako je izvršnica lahko poplačana iz enega računa na eni banki, razlika do polnega poplačila pa še na drugi banki, kjer ima dolžnik odprt svoj račun.

Izvršnico banka zadrži tako dolgo, dokler je ne poplača.
Izvršnice niso prenosljive.
Kaj je še dobro vedeti?
Banka pred izvršitvijo ne preverja, ali jo je podpisal zakoniti zastopnik dolžnika, prav tako ne preverja, ali je morebiti obveznost, za zavarovanje katere je bila izvršnica dana, med tem že prenehala.

Izvršnica se lahko poplača tudi iz depozitov in varčevanj dolžnika. Banka najprej poplača upnika iz transakcijskega računa dolžnika, če pa na računu ni dovolj sredstev, lahko na račun prenese sredstva iz drugih dolžnikovih računov (na primer v tuji valuti), depozitov ali varčevanj, če dolžnik s temi sredstvi lahko razpolaga.

Izvršnica je tudi izvršilni naslov po zakonu o izvršbi ter vsebuje potrdilo o izvršljivosti. To pomeni, da v kolikor upnik ni poplačan iz sredstev na transakcijskem računu dolžnika, lahko v izvršilnem postopku zahteva poplačilo še iz drugega premoženja dolžnika.

Rok za predložitev izvršnice v izplačilo je 3 leta od zapadlosti obveznosti, za katero je bila izdana.
Pripravila: Kristinka Vukovič

[1] Izvršnica po 39. čl. ZPReZP-1 vsebuje:
–          navedbo, da gre za izvršnico,
–          podatke o dolžniku: firma ali ime, sedež ali poslovni naslov, davčno številko,
–          podatke o upniku: firma ali ime, sedež ali poslovni naslov,
–          denarno obveznost dolžnika, zapisano v evrih, in sicer s številko in z besedo,
–          če se obveznost obrestuje, se navede tudi datum začetka teka obresti in obrestna mera,
–          datum dospelosti,
–          kraj in datum izdaje izvršnice,
–          podatke o pogodbi ali drugi podlagi nastanka obveznosti,
–          podpis dolžnika, ki mora biti overjen bodisi notarsko bodisi pri upravni enoti.