Izplačevanje dobička iz družbe z omejeno odgovornostjo

Ugotovitev bilančnega dobička ter njegovo razporejanje predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi tretje osebe. Prispevek detajlno prikazuje postopek odločanja o realiziranem dobičku družbe, davčne posledice za družbo, ki izplačuje dobiček in način obdavčitve prejemnika.

Pravno podlago za ugotovitev dobička ter njegovo razporejanje predstavlja predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta že v svojih uvodnih določilih predvideva delovanje družb zaradi doseganja dobička na trgu. Ne le da ima koristi od dobička sama družba, do dobička so upravičeni predvsem tudi družbeniki, saj je pravica do udeležbe pri dobičku del njihove premoženjske pravice ob pridobitvi poslovnega deleža v družbi. Poleg družbenikov, so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi druge osebe.

Zakon o gospodarskih družbah delitev dobička omenja v 8. poglavju, v katerem podrobno določa pojem in način oblikovanja bilančnega dobička ter njegovo računovodsko izkazovanje, ter pri posameznih gospodarskih družbah, pri čemer določa pravila glede delitve dobička.

• imajo družbeniki pravico do odločanja o uporabi bilančnega dobička (odločanje na skupščini in sprejetje ustreznega sklepa),
• imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, razen če družbena pogodba ne določa drugače, in
• se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.

Ker so navedene določbe dispozitivne narave, je tovrstno ureditev iz Zakona o gospodarskih družbah z družbeno pogodbo mogoče tudi drugače urediti.

Delitev dobička družbe je možna tudi tretjim osebam (npr. delavcem, drugi družbi, fundaciji), vendar le po ustrezni pravni podlagi. Ker so določbe ZGD-1 o delitvi dobička dispozitivne (jih je mogoče drugače urediti), se dobiček lahko deli tretjim osebam, če tako določa družbena pogodba in tako sklenejo tudi družbeniki s sklepom o delitvi dobička. Delavcem se lahko dobiček deli tudi na podlagi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob). Drugi subjekti (pravne ali fizične osebe, fundacije, ipd.) so lahko udeleženi pri delitvi dobička konkretne družbe na podlagi ustrezne pogodbe med izplačevalcem (družbo) in prejemnikom dobička. Zakon o gospodarskih družbah tako omogoča, da poslovodstvo konkretne družbe izplačevalke sklene posebno pogodbo o prenosu dobička oziroma druge vrste podjetniške pogodbe, pri čemer je tovrstna oblika pogodb veljavna le, če  k njej soglasje poda skupščina.

Razdelitev dobička v primeru prenehanja družbe se po Zakonu o dohodnini oziroma Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ne obravnava kot izplačilo dividende, temveč kot kapitalski dobiček. Na podlagi prenehanja družbe in izplačila dobička njenim družbenikom gre namreč za izplačilo, ki predstavlja zmanjšanje družbenikovega lastniškega deleža.

Dobiček predstavlja presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca. Ker je treba za davčne namene predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje, vedno vrednotiti po njihovi gospodarski (ekonomski) vsebini, ZDDPO-2 kot dividende obravnava tudi dohodke, ki so podobni dividendam (74. čl. ZDDPO-2).

Obdavčitev razdelitve dobička je odvisna od statusa izplačevalca in prejemnika (torej ali je prejemnik fizična ali pravna oseba in ali je prejemnik slovenski ali tuj davčni rezident).

Če ima dohodek (izplačilo dobička) po davčni zakonodaji vir v Sloveniji, je za obdavčitev izplačevalca in prejemnika treba praviloma uporabiti ZDDPO-2 in ZDoh-2, v primeru nejasnosti glede rezidentstva pa tudi mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju, ki določa pravila glede tega, kje se izvede obdavčitev.

ZDDPO-2 sicer določa, da je izplačilo dividend predmet davčnega odtegljaja (po stopnji 15%), vendar pa do tega pri izplačilu slovenskemu davčnemu rezidentu praviloma ne pride. Davek se namreč ne izračuna, odtegne in plača od dividend, izplačanih zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko. Stopnja davčnega odtegljaja se lahko (vnaprej) zniža tudi pri izplačilih tujim družbam oziroma lahko davčni zavezanci zahtevajo vračilo preveč plačanega davka glede na določbe ZDDPO-2. Davčnega odtegljaja tudi ni, če je izplačilo dobička opravljeno s strani odvisne družbe matični družbi s sedežem v državi članici EU, če so izpolnjeni pogoji.

Na ravni prejemnika dividend (družba, ki je slovenski davčni rezident) se pri davčnem priznavanju prihodkov in pri določanju davčne osnove zavezanca dividende in dohodki, ki so podobni dividendam, izvzemajo iz davčne osnove prejemnika.

Kadar je izplačilo dobička opravljeno družbeniku, ki je fizična oseba, se tako izplačana dividenda obravnava po Zakonu o dohodnini kot dohodek iz kapitala, davek pa se plača po stopnji 25%, na podlagi davčnega odtegljaja oziroma na podlagi oddane davčne napovedi prejetih dividend. Navedeno predstavlja cedularno, tj. dokončno obdavčitev brez kasnejšega poračuna na letni ravni.

Kadar so pri dobičku udeleženi delavci, ki niso hkrati družbeniki družbe, se tak dohodek ne obravnava kot izplačilo dobička (dividenda), temveč se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od celotnega dohodka.

Če pa je prejemnik izplačila dobička tretja oseba, ki ni lastniško udeležena v izplačevalcu dobička niti ni v družbi zaposlena, se tako izplačilo obravnava kot drugi dohodek. Davčna osnova je doseženi dohodek, od tega pa se izračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 25% od davčne osnove. Akontacijo dohodnine izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj, če pa izplačevalec ni plačnik davka (npr. tuja družba), mora posameznik drugi dohodek sam ustrezno napovedati v sedmih dneh od dneva prejema dohodka pri davčnem organu.