Trenutno veljavna zakonodaja (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti) določa obveznost delodajalca, da dnevno vodi evidenco delovnega časa. Obveznost nastane s sklenitvijo delovnega razmerja in preneha z njenim prenehanjem, pri čemer pa evidenca delovnega časa predstavlja listino, za katero velja trajna hrama.
Novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je bila pretekli teden potrjena s strani Državnega zbora (sedaj je poslana v Državni svet), pa nasprotno od trenutno veljavnega zakona, določa še nekaj dodatnih obveznosti.
Katere podatke delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca?
- podatke o številu ur,
- skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
- opravljene ure v času nadurnega dela,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
- število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa,
- čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
- izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
- opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
- opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
Novela zakona določa dodatno obveznost delodajalca z zagotavljanjem vpogleda v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa – tako bo po novem delodajalec moral delavca pisno obvestiti o podatkih iz evidence za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.
Dodatno je uvedena obveznost elektronskega vodenja evidence delovnega časa, a le za tiste delodajalce, ki jim bo izrečena globa. Ter tudi v primerih če bodo to zahtevali delavci oziroma sindikat (bo pa delodajalec lahko zahtevo zavrnil).
Glede na obseg sprememb in možnost prilagoditve delodajalcev, se novela v večini zakonskih določb začne uporabljati šest mesecev po objavi.
