Računovodstvo, IT rešitve in davčno svetovanje

Unija Smart Accounting d.o.o.
Tržaška cesta 515
1351 Brezovica pri Ljubljani
+386 1 360 20 00
+386 3 060 30 01

Kapucinski trg 11

4220 Škofja Loka

+386 4 506 04 00

Sončni Log 7

1370 Logatec

+386 1 360 20 47

Ljubljanska cesta 28

8000 Novo mesto

+386 1 360 20 26

Petrovče 256

3301 Petrovče

+386 3 424 43 11

Titova cesta 2a

2000 Maribor

+386 2 205 88 37

Rožna ulica 4

5280 Idrija

+386 5 777 55 00

Pristaniška ulica 8

6000 Koper

+386 5 777 40 10

+386 1 360 20 00

fb fb fb fb
26. junija, 2015

Dileme pri poslovanju z s. p.-ji

V začetku leta sta Finančna uprava RS in Inšpektorat za delo napovedala poostren nadzor nad poslovanjem s. p.-jev, pri čemer naj bi se pravilnost delovanja preverjala bodisi konkretno pri podjetnikih bodisi z inšpiciranjem njihovih naročnikov (v nekaterih primerih dejanskih prikritih delodajalcev).

Rezultat pregleda so lahko dodatne finančne posledice, pomembne delovnopravne posledice ter globa za prekršek, ki lahko doleti davčne zavezance (naročnike), pri katerih s. p.-ji opravljajo delo v odvisnem razmerju.

Samostojni podjetnik (s. p.) je fizična oseba, ki se z vpisom v poslovni register odloči izvajati samostojno pridobitno dejavnost za svoje stranke (naročnike).

Praviloma lahko s. p. opravlja vse gospodarske dejavnosti, razen kadar je z zakonom izrecno določeno, da katere od njih ne more opravljati oziroma kadar iz narave dela izhaja, da posameznih storitev ne more opravljati.

Kot rečeno, s. p. na trgu deluje samostojno, pri opravljanju storitev pa z naročnikom ni v tesnem in odvisnem razmerju, temveč ima proti njemu zgolj obveznost kvalitetnega opravljanja dela ter pravico do plačila za opravljeno delo, kot je dogovorjeno z naročnikom.

Neodvisnost delovanja s. p.-ja mora izhajati tako iz formalne ureditve razmerij (pogodba, plačevanje davkov in prispevkov) kot tudi iz dejanskih okoliščin konkretnega primera.

V praksi se je od uveljavitve priznanja normiranih stroškov vse več delodajalcev in tudi delavcev odločilo, da bo delo organiziralo prek ustanovitve s. p.-ja namesto prek klasične oblike delovnega razmerja. V določenih primerih tako opravljanje storitev ni problematično

Zakon o delovnih razmerjih določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, tj. če se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Če so podani elementi delovnega razmerja, bi moral delodajalec s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja, skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Kdaj je posamezno razmerje tako odvisno, da delovanje prek s. p.-ja ni dopustno, je treba presojati od primera do primera, pri tem pa upoštevati najrazličnejše formalne in dejanske okoliščine glede izvajanja dela.

Primerjava odnosa delavec-delodajalec in izvajalec-naročnik

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in praviloma enim delodajalcem, za katerega je značilna odvisnost in tesna povezanost delavca in delodajalca, ki se kaže v tem, da delavec dela predvsem v imenu in za račun delodajalca (z vidika tretjih oseb zaposleni predstavlja delodajalca). Odvisnost je tako organizacijska kot ekonomska, kar se kaže tudi v pravicah in obveznostih pogodbenih strank in odgovornosti za nastanek škode.

V nasprotju z navedenim gre pri s. p.-ju (in drugih neodvisnih oblikah dela) za delo za naročnika storitve na podlagi pogodbe civilnega prava. Glavna značilnost razmerja je samostojnost in neodvisnost nosilca s. p.-ja, ki se kaže v tem, da si sam organizira delo ter na trgu nastopa v lastnem imenu in za svoj račun, plačan pa je po učinku.

Posledice ugotovitve odvisnega razmerja

S presojo (ne)odvisnosti konkretnega razmerja se poleg pogodbenih strank (delavec-s. p. oziroma delodajalec-naročnik) ukvarjata tudi Inšpektorat za delo in Finančna uprava RS. Posledice ugotovitve odvisnosti imajo lahko delovnopravne ter finančne posledice v smislu dodatno odmerjene dohodnine in prispevkov za socialno varnost in zaradi možnosti izreka globe za prekršek.

Ekonomsko odvisna oseba

Ena od zakonsko predvidenih možnosti za opravljanje dela, ki ne pomeni prekvalifikacije v delovno razmerje je ›ekonomsko odvisna oseba‹. To je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

Ekonomsko odvisni osebi je zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo po Zakonu o delovnih razmerjih. Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se zanjo uporabljajo določbe o prepovedi diskriminacije, zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov, prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov, zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika, ter obveznosti plačila davkov in prispevkov in uveljavljanju odškodninske odgovornosti. Ekonomsko odvisna oseba je o upravičenosti do omejenega delovnopravnega varstva po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

Tožba delavca na ugotovitev delovnega razmerja

Kadar s. p. za naročnika opravlja delo, ki ima znake delovnega razmerja, ima delavec pravico do priznanja delovnega razmerja in priznanja vseh pravic iz delovnega razmerja, ki mu sicer kot s. p.-ju ne bi bile priznane (npr. regres, letni dopust, dodatek na delovno dobo, odpravnina, drugi dodatki). Do navedenih pravic je upravičen po prekvalifikaciji njegovega odnosa z naročnikom v delovno razmerje. Delavec ima tako pravico svojega naročnika (dejanskega delodajalca) tožiti pred Delovnim sodiščem.

Postopek Inšpektorata za delo

Poleg omenjenih primerov lahko konkretno razmerje presoja tudi Inšpektorat za delo ter odloči, da se mora delo, kot se izvaja, ustaviti (prepoved opravljanja dela delavca). Delo med istim delavcem-izvajalcem in delodajalcem-naročnikom se lahko nadaljuje le po odpravi nepravilnosti, torej s sklenitvijo delovnega razmerja. Če se delovno razmerje ne sklene, je nadaljnje opravljanje dela nezakonito, delodajalec pa je odgovoren za prekršek, za katerega se lahko izreče globa.

Inšpekcijski nadzor s strani Finančne uprave – dodatna odmera dohodnine in prispevkov za socialno varnost

Dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega podjetja kot samostojni podjetnik oziroma kot zasebnik v okviru organizirane dejavnosti (v okviru dejavnosti fizične osebe, ki je registrirana v skladu z veljavnimi predpisi, npr. samostojni novinar), so obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz dejavnosti.

Zakon o dohodnini določa, da se za dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, ki je dosežen s samostojnim in neodvisnim opravljanjem dejavnosti, torej ko gre za trajno neodvisno opravljanje ekonomske aktivnosti (glede na kriterije, kot so navedeni zgoraj).

S. p. je v sistem obveznega socialnega zavarovanja vključen kot samozaposlena oseba (razen če dejavnost opravlja kot postranski poklic – ›popoldanski s. p.‹). Taka oseba je sama dolžna obračunavati in plačevati obvezne prispevke za socialno varnost, pri tem pa se zavarovalne osnove določijo z upoštevanjem doseženega dohodka iz dejavnosti v preteklem letu.

Dohodki zavezanca, ki ima v skladu z delovnopravno zakonodajo z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, so obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz delovnega razmerja. ZDoh-2 določa, da se za zaposlitev šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katero vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja. Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje delovno razmerje in vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo (glede na kriterije, kot so navedeni zgoraj).

Finančna uprava RS lahko postopek začne na podlagi postopka nadzora ali inšpekcijskega postopka, in sicer pri s. p.-ju ali pri naročniku, tak postopek pa se vodi neodvisno od delovnopravnega postopka (in tudi če tega ni).

Finančna uprava RS v postopku ugotavlja, ali konkretno razmerje predstavlja odvisno razmerje, glede na rezultate pa lahko ob ugotovitvi odvisnosti razmerja prihodke samostojnega podjetnika davčno obravnava kot dohodke iz delovnega razmerja ali kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Na podlagi navedenega izračuna morebitno dodatno davčno obveznost, obveznost plačila prispevkov za socialno varnost ter zamudne obresti.

Globa za prekršek
Poleg vsega navedenega so davčni zavezanci izpostavljeni tudi globam za prekrške zaradi kršitve:
  • delovnopravne zakonodaje – nadzor izvaja in odločbe izdaja Inšpektorat za delo, kot je navedeno zgoraj, ali
  • davčnopravne zakonodaje – nadzor izvaja in odločbe izdaja Finančna uprava RS.

Podrobneje o tej temi lahko preberete v junijskem Unikumu 2015.

 

Pripravila: Nina Orehek Ručigaj