Davčni zavezanci, ki dosegate dohodke iz oddajanja premoženja v najem, lahko uveljavljate dejanske stroške, ki ohranjajo uporabno vrednost premoženja, tudi v napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, vloženi na podlagi samoprijave. Do sedaj je namreč veljalo, da dejanskih stroškov vzdrževanja, ki jih je zavezanec uveljavljal v napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ni bilo mogoče priznati, če so bili ti uveljavljeni po izteku zakonsko določenega roka (v pritožbi ali na podlagi samoprijave).
Ohranjanje uporabne vrednosti premoženja
V skladu z drugim odstavkom 77. člena ZDoh-2 se davčna osnova od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zmanjša za stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja (in ne vzpostavlja) uporabno vrednost premoženja, če jih med oddajanjem premoženja v najem plačuje najemodajalec. To torej pomeni, da gre za stroške, ki ohranjajo uporabno vrednost premoženja (npr. beljenje prostorov, zamenjava dotrajanega parketa ali ploščic) in ne za stroške, ki bistveno povečujejo vrednost premoženja (npr. dozidava novih prostorov). Dejanski stroški vzdrževanja se priznajo na podlagi računov.
Pri uveljavljanju dejanskih stroškov vzdrževanja premoženja zavezanec ne more hkrati uveljavljati tudi normiranih stroškov v višini 10 % od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem.
