Davčna obravnava poslovanja s kriptovalutami v Sloveniji še ni zakonsko regulirana. Je pa v zvezi s poslovanjem s kriptovalutami FURS pred leti izdal pojasnilo o davčni obravnavi po Zdoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS. Pojasnilo sicer ni zavezujoče, je pa v pomoč zavezancem pri opredeljevanju davčne obravnave posameznih dohodkov, vezanih na poslovanje s kriptovalutami. Ne glede na to je o poslovanju z virtualnimi valutami v praksi še veliko nejasnosti.

Ko določamo davčno obravnavo dohodka, doseženega iz poslovanja s kriptovalutami, moramo upoštevati okoliščine posameznih primerov. Ugotoviti moramo, kdo dosega dohodek, ali je to pravna oseba, fizična oseba ali fizična oseba z dejavnostjo, za kakšno vrsto dohodka gre v posameznem primeru. Lahko gre za dohodek iz rudarjenja kriptovalut, iz kupovanja in prodajanja kriptovalut, izplačilo drugega dohodka v kriptovalutah, plačilo za opravljeno storitev itd.

Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb obravnava Zakon o dohodnini (ZDoh-2). V skladu z ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, ne glede na vrsto, razen tistih, ki so v zakonu posebej navedeni kot oproščeni dohodki oziroma se sploh ne štejejo za dohodek po tem zakonu. Ko govorimo o davčni obravnavi trgovanja in rudarjenja s kriptovalutami, je pomembno različno obravnavati dve situaciji:

  • dohodek fizične osebe zunaj okvira opravljanja svoje dejavnosti;
  • dohodek fizične osebe v okviru opravljanja svoje dejavnosti.

FURS je v pojasnilu glede davčne obravnave poslovanja s kriptovalutami za pomoč zavezancem določil tudi splošne kriterije, ki pri poslovanju s kriptovalutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti. Ti kriteriji so:

  • večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta;
  • trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dni, v katerih so izvedena naročila) v obdobju enega leta;
  • večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta;
  • večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu, ki se izračuna po enačbi: (vrednost portfelja virtualnih valut v začetku leta + vrednost portfelja virtualnih valut ob koncu leta)/2;
  • vlaganje ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj in tehnologij;
  • obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb z namenom doseganja skupnega cilja.

Glede kriterijev FURS pojasnjuje, da jih je treba obravnavati kot celoto in da izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Če gre na primer za rabo namenske opreme in je vrednost realiziranih naročil majhna, lahko v nekaterih primerih pri takem trgovanju ne gre za opravljanje dejavnosti. Tudi zgolj večje število trgovalnih dni lahko v nekaterih primerih še ne pomeni opravljanja dejavnosti. Presojati je namreč treba celostno vse okoliščine v vsakem posameznem primeru.

Če zavezanec dosega dohodke v okviru opravljanja dejavnosti, to pomeni, da mora ustrezno registrirati dejavnost in znotraj nje ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Davčna obravnava posameznih aktivnosti, vezanih na poslovanje s kriptovalutami, je različna in jo bomo v nadaljevanju tudi opisali. Prav tako se razlikuje obveznost glede izdajanja računov za namene DDV in davčnega potrjevanja računov glede na posamezno aktivnost ter obravnava z vidika davka na finančne storitve (DFS).

Tiste finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV, so v skladu z Zakonom o davku na finančne storitve (ZDFS) obdavčene z DFS. FURS v pojasnilu razlaga, da se določba točke d 3. člena ZDFS se sicer nanaša na zakonito plačilno sredstvo, vendar je treba to določbo razlagati glede na določbo 4.d točke 44. člena ZDDV-1, kot izhaja iz obrazložitve člena 135(1)(e) Direktive o DDV v zadevi C-264/14 (David Hedquist). ZDFS namreč določa obveznost plačevanja DFS za finančne storitve, ki so po zakonu, ki ureja sistem DDV, oproščene plačila DDV. Iz tega izhaja, da je potrebno plačilo DFS za storitve, vezane na poslovanje s kriptovalutami, ki so oproščene DDV v skladu s 4.d točko 44. člena ZDDV-1.

 


Avtorica: Anja Premrn

Celoten članek je na voljo v julijski številki biltena Unikum.

 


 

Vam je bil članek všeč? Prijavite se na prejemanje mesečnih e-novic s področja računovodstva, davkov, financ in prava.
Vaš e-naslov *
Ime
Priimek
Podjetje
Vir prijave
Name *
Zašèitno z reCAPTCHA pod pogoji.