30. avgusta, 2016

Davčna reforma?

Kmalu po počitnicah se nam obeta postopek sprejema sprememb več davčnih predpisov. Spremembe so manjše in težko bi govorili o reformi, pa vendar – tako vlada kot novinarji govore o (mini) davčni reformi. Oglejmo si, o čem je in bo govora. Junija so bile v javni razpravi spremembe Zakona o davčnem postopku ZDavP-2, julija pa še zakona o dohodnini ZDoh-2 in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2. Nekaj besed bomo torej namenili tem trem predpisom, o podrobnostih pa tokrat še ne, ker je preuranjeno, saj se lahko v postopku sprejema še spremenijo.

 

Kaj bo drugače v davčnem postopku

Glavni cilj sprememb ZDavP-2 bi naj bila poenostavitev postopkov pobiranja davkov in zmanjšanje administrativnega bremen zavezancem. Predlaga se pet dnevni zamik roka za plačilo davkov in obveznosti. Za določene skupine davčnih zavezancev bo FURS pripravil predizpolnjen obračun socialnih prispevkov. FURS bo izdal vsem zavezancem (zavarovancem) – samozaposlenim osebam, družbenikom, kmetom, ki so obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, in ostalim prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, za katere FURS razpolaga s podatki za določitev zavarovalne osnove, predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (prek portala eDavki)…

Večja sprememba v zakonu je obravnava zamudnih obresti, pri čemer višina zamudnih obresti za zamudo plačila in obresti za predložitev davčne napovedi n davčnega obračunu po izteku zakonskega roka ostane nespremenjena (9 %). Predlog zakona spreminja višino obresti za odlog in obročno plačilo davka, prepozno predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna, predložitev davčnega obračuna in vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave, predložitev davčnega obračuna znotraj davčnega inšpekcijskega nadzora ter višino obresti, če davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost tako, da višina obresti znaša:

– za odlog ali obročno plačilo davka 2 %,

– za predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna na podlagi samoprijave 3 %,

– predložitev davčnega obračuna znotraj DIN (nov institut) 5 %,

– po odločbi, ki jo izda davčni organ v davčnem inšpekcijskem nadzoru 7 %.

Nič več torej ne bo iskanja Euriborja in zapletenega računanja pribitkov za ugotovitev končne zamudne obrestne mere, obrestna mera na podlagi samoprijave bo torej nižja in poenotena. Tak predlog, kot je bil v javni obravnavi, pa vsebuje tudi zelo visoko obrestno mero za primere, na katere zavezanci nimajo vpliva.

Spreminjajo se tudi določbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Če se davčni inšpekcijski nadzor razširi še na druga obdobja ali na druge vrste davkov, davčnemu organu ne bo treba več izdati sklepa o razširitvi davčnega inšpekcijskega nadzora. Določi se, da davčni organ po končanem davčnem inšpekcijskem pregledu sestavi zapisnik, ki vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločbo. Upoštevajoč navedeno spremembo, se črta dolžnost davčnega organa, da že pred sestavo zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru, davčnega zavezanca pisno seznani z rezultatom davčnega inšpekcijskega nadzora…

V primerih poenostavljene prisilne poravnave se uvajajo dodatne možnosti obročnega plačila davkov, in sicer bo lahko davčni organ dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, podobno kot to že velja za primer preventivnega finančnega prestrukturiranja.

 

Kaj bo drugače pri obdavčitvi dobička pravnih oseb

Po tem, ko je finančni minister aprila vodil posvete z različnimi krogi in predlagal obdavčitev dobička z 20 % davkom od dohodka pravnih oseb, je v julijskem gradivu predlagano zvišanje davčne stopnje iz sedanjih 17 % na 19 %, s čimer se ocenjuje za 60 mio evrov letno več obračunanega davka. Hkrati se črta posebna stopnja za družbe tveganega kapitala in druge ugodnosti glede družb tveganega kapitala ter olajšava za donacije političnim strankam…

Davek od dobička pravnih osebDavčna stopnja %
plan MF 201719
2013-201617
201218
2010-201120
200921
200822
200723
1995 -200625

Poleg zvišanja davčne stopnje se ureja tudi obravnava odhodkov za dobro ime. Po MSRP se dobro ime zgolj prevrednotuje zaradi oslabitve (slabitev je davčno priznana ob izpolnjevanju splošnih pogojev), amortizacija pa ni dovoljena in torej ne znižuje davčne osnove…

 

Kaj bo drugače pri dohodnini

Sprememb ZDoh-2 bi naj bilo več. Temeljni cilj je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela, kar bi naj bilo doseženo z uvedbo posebne davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost, spremembo lestvice za odmero dohodnine in dohodkovnega praga za dodatno splošno olajšavo…

Dviga se prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave za 300 evrov, in sicer s sedanjih 10.866,37 evrov na 11.166,37 evrov skupnih aktivnih dohodkov zavezanca. S tem bi se naj razbremenilo blizu 20 tisoč zavezancev za dohodnine, predvsem prejemnikov minimalne plače.

Uvaja se razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v višini 70 % povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, če je izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in ob izpolnjevanju pogojev:

– če so v splošnem aktu delodajalca določeni kriteriji in upravičenost vseh delavcev do dela plače za poslovno uspešnost,  pri čemer morajo biti pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost določeni enotno za vse delavce, ali pa

– če niso upravičeni vsi delavci, pod pogojem, da je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih in kriterijih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.

Ureja se obdavčitev bonitet v povezavi s promocijo zdravja na delovnem mestu, tako, da se v zakon dodaja določba, da se kot boniteta ne štejejo izobraževanja in usposabljanja v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu skladno z ZVZD-1. Hkrati se povišuje znesek splošne oprostitve za bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno in pogosto – znesek bonitete v tem primeru ne sme presegati 15 evrov (doslej 13 evrov).

Nadalje se s spremembo zakona usklajuje obdavčitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka na področju kmetijstva in gozdarstva. Določa se oprostitev plačil dohodnine od denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, prejete na podlagi odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice…

 

Celoten članek je na voljo v avgustovski številki biltena Unikum.

 

Pripravila: Kristinka Vukovič