Za družbe prav vseh velikosti, tudi za mikro kapitalske družbe (npr. mikro d.o.o.), se zahteva razkritje pogojnih obveznosti. Kaj so to pogojne obveznosti? Kdaj in kako jih je potrebno knjižiti ter kdaj razkrivati v pojasnilih k računovodskim izkazom?
Morda ste slišali za pogojne ali potencialne dolgove ali pa tudi ne. Marsikdo tega termina ne pozna, ker že iz naziva slutimo, da če je nekaj pogojno, to še ni obveznost in najbrž ne sodi v bilanco. In to je tudi res, pogojne obveznosti ne sodijo v bilanco stanja. Tudi računovodje se ne srečajo vedno z njimi, nemalokrat ta podatek tudi do njih ne pride, o njem niso obveščeni.
Pogovor z računovodjem o pogojnih finančnih obveznostih pa je nujen za vsako družbo, tudi za najmanjšo. Zakon (ZGD-1) namreč določa, da morajo vse družbe (odvezane so zgolj določene osebne družbe, torej d.n.o.), ne glede na velikost, razkriti svoje pogojne finančne obveznosti. Za neupoštevanje so zagrožene celo globe.
Zato mora tudiMikro družba d.o.o., četudi zaradi svoje velikosti ni dolžna pisati pojasnil k letni bilanci stanja (ker npr. vodi vse svoje bilančne postavke po načelu nabavne vrednosti), vedeti, katera razkritja po zakonu so zanjo vendarle zavezujoča.
Kot izraz že sam pove, gre zgolj za pogojne obveznosti, torej take dolgove, ki še niso dolgovi, ob izpolnitvi nekih pogojev pa so lahko to dolgovi družbe. Tak primer je: lastnik družbe, sestrska družba ali pa neko drugo povezano podjetje vzame posojilo, naša družba pa gre za poroka. Dokler posojilojemalec v rokih izpolnjuje svoje obveznosti, naša družba s tem nima težav in je to zanjo zgolj potencialna obveznost. Tako poroštvo se tudi v bilanci stanja ne knjiži in se iz bilance stanja ne vidi. Da je družba šla za poroka, računovodja morda niti ne ve (pa bi se naj pred sestavo bilance stanja o tem pogovarjal z vodstvom družbe). Vendar pa je potrebno potencialne finančne obveznosti razkrivati. Zakaj je to pomembno?
Potencialne finančne obveznosti lahko vplivajo na poslovanje naše družbe. Če se uresničijo pogoji, bo namreč to vplivalo na likvidnost naše družbe. Lahko bo celo ogrozilo likvidnost, zato je za banke in druge upnike ter potencialne investitorje to pomembna informacija.
Kaj pomeni, da morajo te obveznosti »razkrivati«?
To pomeni, da morajo nekje zapisati kratko pojasnilo, kakšni so potencialni finančni dolgovi naše družbe. Družbe to pojasnijo v pojasnilih k bilanci stanja. Tista mikro podjetja, ki jim tudi pojasnil ni treba izdelovati (ker so izbrale t.i. posebni režim), pa pri sestavi bilance stanja za AJPES izpolnijo posebno polje, ki je opisano takole: »razkritje informacij iz 4. točke drugega odstavka 69. člena ZGD-1«.
Podobno je potrebno razkrivati, če ima družba slučajno kakšne obveznosti, ki jih je zavarovala s stvarnim jamstvom. Tudi o tem računovodja včasih nima informacije (da je nima, je pogosteje v majhnih družbah ali pa v računovodskih servisih). Za kaj pravzaprav gre? Recimo, da je družba najela posojilo ali pa sklenila neko pogodbo z dobaviteljem ali kom drugim, pa je v tej pogodbi za jamstvo, da bo svoje bodoče dolgove res poplačala, dodatno zavarovala tako, da je na primer zastavila nek stroj ali tovorno vozilo ali kakšno drugo opremo, lahko tudi nepremičnino. Takšna razkritja danih stvarnih jamstev mora družba posebej razkrivati. To stori podobno – mikro družba, ki ne sestavlja pojasnil, v rubriki » Razkritje informacij iz 5. točke drugega odstavka 69. člena ZGD-1«, ostale družbe pa med pojasnili k bilanci stanja.
Avtorica: Kristinka Vukovič, računovodska in davčna svetovalka Unija d.o.o.
