Februar je mesec, v katerem morajo nekateri posamezniki opraviti določena poročanja za preteklo leto. Do konca februarja je namreč treba Finančni upravi RS predložiti davčne napovedi za prejete dohodke iz kapitala in dohodke iz oddajanja premoženja v najem.
Obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in novosti, ki so bile sprejete jeseni 2019, so predstavljeni v posebnem prispevku januarskega Unikuma, v tem prispevku pa spominjamo na obveznost poročanja odsvojitev kapitala, v nekaterih primerih pa tudi dividend in obresti.
Poročanje prejetih dividend
Z vidika davčnega prava se kot dividenda obravnava dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca. Kot dividenda se obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic. Kot dividenda se obdavčuje tudi prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb; dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika; in dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada.
Davčna osnova je praviloma dosežena dividenda, davčna osnova pri prikritem izplačilu dobička pa se določi na podlagi primerljive tržne cene.
Od 1. 1. 2020 se dividende obdavčijo po višji, 27,5-odstotni davčni stopnji (prej je bila 25-odstotna).
Gre za cedularno, tj. dokončno obdavčitev brez kasnejšega poračuna na letni ravni (dividende niso vključene v letno odmero dohodnine).
Z davčno reformo se od 1. 1. 2020 po novem kot dividende obravnavajo in obdavčijo tudi:
- vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je vplačal po ustanovitvi družbe skladno z določili družbene pogodbe, v delu, ki presega vplačano vrednost; če naknadnega vplačila družbenik ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, se obdavčuje vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, v delu, ki presega vplačano vrednost naknadnega vplačila ali nabavno vrednost pridobljenega deleža, kadar je ta manjša od vplačane vrednosti naknadnega vplačila;
- dodatno naknadno izplačilo zavezancu, ki je odsvojil poslovni delež (iz III.6.3. poglavja Zakona o dohodnini), v zvezi z odsvojitvijo deleža, ki ga izplača pridobitelj deleža in je odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti, določenih v pogodbi o odsvojitvi deleža;
- izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu; davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom ZDoh-2; če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže, odsvojitev delnic ali deležev po tej točki pa se ne šteje za odsvojitev kapitala (po poglavju III.6.3. ZDoh-2).
…
Celoten članek je na voljo v januarski številki biltena Unikum.
