V članku obravnavamo analizo računovodskih izkazov ob uporabi nekaterih najpogostejših računovodskih kategorij. Poudariti želimo pomen analize računovodskih izkazov za poslovno odločanje in hkrati kritično osvetliti omejitve take analize.
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi preteklih poslovnih dogodkov. So odraz preteklega poslovanja in preteklih poslovnih odločitev. Mnogi uporabniki jih zato vidijo le kot pregled poslovanja v preteklosti, kot osnovo za obračun davkov ter morda osnovo za določitev nagrad poslovodstvu in drugim zaposlenim. Vendar je njihova uporabna vrednost mnogo večja. Računovodske bilance so namreč lahko dobra podlaga tudi za odločanje o prihodnosti. Orodje, ki nam to omogoča, je računovodska analiza. Z njo lahko na podlagi podatkov o preteklih poslovnih dogodkih sprejemamo boljše odločitve za prihodnost.
O analizi računovodskih izkazov govorijo Pravila skrbnega računovodenja (PSR 8). Računovodsko analiziranje opredeljujejo kot sestavino finančnega računovodstva, ki obravnava računovodske podatke, pomembne za prikazovanje organizacije kot celote ali njenih razmerij z drugimi, in kot sestavino stroškovnega računovodstva, ki obravnava računovodske podatke o podrobnostih notranjega področja delovanja.
Orodja računovodske analize so med drugim tudi številni računovodski kazalniki in kazalci. Pravila skrbnega računovodenja (PSR) opredeljujejo kazalec kot absolutno število, medtem ko je kazalnik relativno število, ki ga dobimo s primerjavo dveh velikosti. Izračuni kazalnikov in kazalcev so matematično zelo preprosti in tudi zato sodobni informacijski sistemi brez težav pripravijo célo paleto različnih kazalcev in kazalnikov. Za dobro analizo finančnega položaja podjetja je kazalnikov in kazalcev običajno raje preveč kot premalo. Ni namreč dovolj, da se določena kategorija samo izračuna, kazalnike in kazalce je treba tudi ustrezno interpretirati, zato pa potrebujemo nekaj več kot le formulo. Poznati moramo organizacijo, njene specifike in zgodovino, zavedati pa se moramo tudi, da so vhodni podatki v računovodskih izkazih lahko namerno ali nenamerno prirejeni, napačni in zavajajoči.
Analiza računovodskih izkazov bo dala dobro podlago za boljše odločitve v prihodnosti, le če bomo znali kazalnike in kazalce pravilno interpretirati in če se zavedamo njihovih omejitev. V nasprotnem primeru bo lahko privedla do napačnih odločitev.
Upoštevati moramo, da so računovodske informacije oziroma računovodski izkazi, ki jih predložijo podjetja, pogosto pripravljeni z določenim namenom, ki velikokrat ne sledi izključno predpisanemu v Slovenskih računovodskih standardih (SRS). Ti namreč zahtevajo takšno pripravo računovodskih informacij, da prikazujejo resnično in pošteno finančno sliko podjetja. Toda ali je v praksi vedno tako? Odgovor na to vprašanje ni vedno pozitiven. Pri pripravi računovodskih izkazov imamo namreč velikokrat tudi druge motive:
- organizacije predlagajo računovodske izkaze tudi davčnim organom kot podlago za obračun davčnih obveznosti oziroma kontrolo njihovega;
- računovodske izkaze je treba predložiti tudi različnim financerjem, velikokrat tudi kupcem in dobaviteljem;
- računovodski izkazi (oziroma predvsem letno poročilo) imajo pogosto tudi pogajalsko in oglaševalsko vlogo.
Če kdo, potem računovodje dobro vemo, da so računovodske usmeritve in ocene velikokrat izbrane z mislijo na to, kako utegnejo podatki v računovodskih izkazih vplivati na odločitve financerjev, kupcev, dobaviteljev, zaposlenih in seveda tudi na obdavčitev. PSR 8.6 izrecno pravi, da je pred vsako analizo potreben kritičen vsebinski pregled podatkov in informacij, ki so predmet analiziranja.
Analiza računovodskih izkazov
Analizo računovodskih izkazov vedno delamo z določenim namenom. Za organizacijo se zanimamo kot lastniki, posojilodajalci, dobavitelji, kupci, zaposleni ali pa imamo kakšen drug interes. Različne subjekte zanimajo različne stvari, povezane s preučevano organizacijo, vseeno pa lahko njihova vprašanja združimo v dvoje temeljnih:
- kako stabilno je poslovanje podjetja;
- kako zanesljivo je podjetje pri izpolnjevanju svojih obveznosti.
Če podjetje analiziramo v vlogi lastnika, kupca ali zaposlenega, nas zanima predvsem stabilnost poslovanja. Pri analizi se zato osredinimo na vprašanje, ali podjetje ustvarja dodano vrednost in ali je poslovanje podjetja dobičkonosno. Zanimalo pa nas bo tudi okolje, panoga, v kateri podjetje posluje, konkurenčnost in podobno. Če pa podjetje analiziramo kot posojilodajalec ali dobavitelj, nas zanima predvsem zanesljivost podjetja pri izpolnjevanju njegovih obveznosti. Gotovo bomo preučili na primer kratkoročno in dolgoročno likvidnost podjetja. Toda obe analizi nista strogo ločeni, temveč sta med seboj še kako povezani. Če podjetje ne posluje stabilno, se bo verjetno kmalu soočilo z likvidnostnimi težavami. In obratno, če podjetje ni zanesljivo pri izpolnjevanju svojih obveznosti, se bo prej ali slej zamajala stabilnost poslovanja. Kdorkoli torej preučuje podjetje, se ne more izogniti osnovnim kazalnikom in kazalcem, ki nam povedo osnovne informacije o stabilnosti poslovanja podjetja in zanesljivosti izpolnjevanja obveznosti.
Stopenj analize računovodskih izkazov je več, vse pa dajejo odgovore na štiri temeljna vprašanja.
1. Ali podjetje ustvarja vrednost?
Odgovor na to vprašanje nam dajejo prihodki iz poslovanja oziroma, še natančneje, čisti prihodki od prodaje. Vsaka gospodarska družba je namreč ustanovljena z določenim namenom, za opravljanje določene dejavnosti. To je tisto, kar podjetje počne in zaradi česar obstaja. Gibanje čistih prihodkov od prodaje pa nam daje prvi in velikokrat tudi najboljši odgovor na vprašanje, kako dobro podjetje dela tisto, za kar je ustanovljeno, in seveda, kako dobro zna to prodati.
2. Ali je njegovo poslovanje dobičkonosno?
Seveda ni pomembno samo to, koliko prihodkov iz poslovanja ustvarimo, temveč tudi to, kakšne stroške imamo pri tem. Gospodarska organizacija dolgoročno mora poslovati dobičkonosno, v nasprotnem primeru je njen obstoj ogrožen.
3. Kam podjetje investira?
Ambicioznost podjetja pri investiranju, usmerjenost v rast in povečanje lastne produktivnosti, so prav tako zanimivi kriteriji za bralce računovodskih izkazov.
4. Kako podjetje upravlja svoje obveznosti?
Kot smo omenili, je pomembno tudi to, kako podjetje upravlja svoje obveznosti in kako zanesljivo je pri njihovem izpolnjevanju.
Analiza računovodskih izkazov zajema več stopenj:
- analiza splošnega gospodarskega okolja;
- analiza panoge;
- analiza posebnih okoliščin, ki so povezane izključno s podjetjem (na primer urejenost lastniške strukture, odzivnost na pritiske konkurence, stroškovna struktura …);
- primerjava kazalcev in kazalnikov v času in prostoru (vertikalna in horizontalna analiza računovodskih izkazov).
Tema tega prispevka je analiza bilanc z uporabo nekaterih najpogostejših računovodskih kazalnikov in kazalcev, toda kljub temu se ne moremo omejiti le na njihov izračun. Analiza najprej pomeni pregled okolja podjetja, poslovanja in zgodovine pa tudi kritičen pregled računovodskih izkazov ter izločitev oziroma popravek postavk, ki bi lahko skrivale prirejene podatke.
V nadaljevanju vendarle poglejmo še nekatere temeljne računovodske kategorije, kazalnike in kazalce. Pri vsakem bomo navedli način izračuna, uporabno vrednost ter morebitne pasti in pomanjkljivosti.
Avtorica članka: Marija Tomc Muc
Celoten članek je na voljo v junijski številki biltena Unikum.
