15. marca, 2016

Ali ste vedeli: kdo lahko preverja kontni plan vašega podjetja in kaj je predpisano za vse?

54. člen ZGD-1 določa, da je pri vodenju poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva potrebno upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki je objavljen v Uradnem listu Rep. Slovenije.

Nemalokrat sprašujete, kateri kontni okvir uporabljajo družbe, ki vodijo knjige po MSRP (IFRS). Pojasnjujemo, da predpisani kontni okvir velja za vse, tako za tiste, ki računovodijo na podlagi SRS kot za tiste, ki uporabljajo MSRP. MSRP se namreč ne ukvarjajo z organizacijo poslovnih knjig in knjigovodstva, zato kontni plan na podlagi MSRP ne obstaja. Kar vam sporočajo matične družbe iz tujine, je njihov lasten kontni plan, na podlagi njihove nacionalne zakonodaje. Za vodenje knjig v Sloveniji (za podružnico tuje pravne osebe, za družbo..) lahko uporabljate tuj kontni plan, vendar istočasno je potrebno zagotoviti vodenje knjig po predpisanem slovenskem kontnem okviru.
Za izvajanje nadzora nad uporabo predpisanega kontnega okvira je po 684. členu pristojen FURS. Za vodenje knjig brez upoštevanja predpisanega kontnega okvira je zagrožena globa po 685. členu zakona (od 1.000 do 45.000 evrov za družbo ter do 4.000 evrov za odgovorno osebo; višine glob so odvisne od velikosti družbe), globe so predvidene zgolj za gospodarske družbe.
Predpisani kontni okvir vsebuje
  • šifre razredov od 0 do 9 in skupine dvomestnih kontov dvomestnih od 00 do 99,
  • ter pojasnila k posamezni skupini, kaj se v njej knjiži.
Vsakokrat veljaven kontni okvir najdete na portalu PIS s čistopisi predpisov, za kontni okvir od poslovnega leta 2016 kliknite tukaj.
Na podlagi predpisanega dvomestnega kontnega okvira si vsaka družba, podjetnik, društvo, zasebni zavod… sam ustvari svoj lastni kontni plan ali kontni načrt. Ta je običajno najmanj 4 mesten, število mest ni predpisano in je prepuščeno potrebam organizacije.
Večina družb pa se, ker državna statistika temelji na kontnem planu s trimestnimi temeljnimi konti, zgleduje po priporočenem kontnem načrtu, kot ga je predlagal Slovenski inštitut za revizijo – klikni tukaj, njegova raba ni obvezna, je pa za lastne potrebe organizacije dovoljena.