Transferne cene so cene, po katerih povezana podjetja medsebojno izvajajo transakcije, kot so prodaja blaga, zagotavljanje storitev ali prenos intelektualne lastnine. Transferne cene predstavljajo pomemben mehanizem v poslovanju multinacionalnih podjetij, hkrati pa so tudi vir potencialnih davčnih tveganj. Pravilna določitev transfernih cen zahteva temeljito analizo in poznavanje mednarodnih standardov ter pravnih zahtev vsake države. Pravilna analiza transfernih cen podjetjem omogoča učinkovito poslovanje v skladu z zakonskimi normami, pri čemer se zmanjšuje tveganje davčnih neskladij in dodatnih stroškov.
Da vam olajšamo razumevanje te kompleksne teme, smo za vas pripravili posnetek našega webinarja “Transferne cene”, ki ga lahko brezplačno prenesete tukaj.
Povezana podjetja in pomen transfernih cen
Povezana podjetja so tista, ki so del iste skupine ali imajo skupni kontrolni interes. To pomeni, da lahko medsebojne transakcije vplivajo na razporeditev dobička znotraj skupine. Transferne cene neposredno vplivajo na prihodke in stroške vsake od povezanih strani ter na njihovo davčno osnovo v različnih državah. Ker imajo različne države različne davčne stopnje, lahko določanje transfernih cen vpliva na to, kje bo podjetje dosegalo večji ali manjši dobiček, kar posledično vpliva na višino plačanega davka.
Načelo „neodvisne tržne cene“
Transferne cene se določajo na podlagi načela „neodvisne tržne cene“ (arm’s length principle). To načelo predvideva, da morajo transakcije med povezanimi podjetji potekati po cenah, ki bi veljale med nepovezanimi, neodvisnimi subjekti v primerljivih okoliščinah. To načelo, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je temeljna smernica za multinacionalna podjetja in davčne uprave po vsem svetu.
OECD smernice in dokumentacija o transfernih cenah
OECD smernice o transfernih cenah za multinacionalna podjetja in davčne uprave predstavljajo mednarodno sprejet okvir za določanje transfernih cen. Smernice podjetjem pomagajo določiti cene v skladu z načelom „na dosegu roke“, davčnim organom pa omogočajo nadzor pravilne uporabe transfernih cen. Te smernice so še posebej uporabne pri zmanjševanju tveganja dvojnega obdavčevanja in pri reševanju neskladij med različnimi davčnimi jurisdikcijami.
OECD smernice določajo pet glavnih metod za določanje transfernih cen, pri čemer je izbira metode odvisna od narave transakcije, vrste blaga ali storitev ter dostopnosti tržnih podatkov.
Dokumentacija o transfernih cenah
Poleg načela „na dosegu roke“ OECD smernice poudarjajo potrebo po podrobni dokumentaciji in preglednosti, ki vključuje:
- Master File (centralni dosje) – splošne informacije o podjetju na globalni ravni,
- Local File (lokalni dosje) – informacije, specifične za posamezno državo, v kateri podjetje posluje.
Popolna dokumentacija o transfernih cenah vključuje:
- splošne informacije o podjetju,
- podatke o povezanih podjetjih,
- opis in obseg transakcij med povezanimi stranmi,
- metodologijo, uporabljeno za določitev tržnih cen.
Ključni del dokumentacije je funkcionalna analiza, ki je osnova za izbiro najprimernejše metode za določanje transfernih cen za posamezne transakcije. Analiza upošteva dejanske pogoje in okoliščine, kot so dejavnosti podjetij in narava njihovih transakcij. Na podlagi funkcionalne analize lahko podjetje izbere metodo, ki najbolje ustreza specifičnim transakcijam, da so transferne cene skladne s tržnimi pogoji.
Benchmarking analiza in določanje marže
Eden ključnih vidikov transfernih cen po OECD smernicah je določanje ustrezne marže za transakcije med povezanimi podjetji. Metode, kot sta metoda dodatka na strošek (Cost Plus Method) in metoda preprodajne cene (Resale Price Method), temeljijo na določanju ustrezne marže, ki mora biti skladna z maržo, doseženo v primerljivih transakcijah na prostem trgu.
Pri določanju marže podjetja analizirajo primerljive transakcije med nepovezanimi subjekti, pri čemer upoštevajo panogo, tržne razmere, obseg proizvodnje ali prodaje ter specifičnosti izdelkov ali storitev. OECD smernice priporočajo uporabo primerjalne analize podobnih podjetij ali transakcij (t. i. benchmarking analiza), pri čemer se preučujejo podjetja, ki poslujejo v primerljivih tržnih pogojih, da se določi ustrezen obseg marže.
V praksi multinacionalna podjetja pogosto uporabljajo metodo transakcijske neto marže (Transactional Net Margin Method – TNMM) za določanje transfernih cen, saj ta omogoča bolj prilagodljiv pristop. TNMM omogoča določitev neto profitne marže, ki bi jo povezana stran morala doseči v transakciji, pri čemer se primerja z neto profitnimi maržami, ki jih dosegajo neodvisna podjetja s podobno funkcijo in tveganjem. Pravilno določena marža prispeva k realistični določitvi transfernih cen in zmanjšuje tveganje za popačenje davčne osnove v različnih jurisdikcijah.
Davčne posledice in kazenske določbe
Države po svetu poostrujejo nadzor nad transfernimi cenami, da preprečijo izogibanje davkom in zagotovijo pravično razporeditev davčnih prihodkov. V številnih jurisdikcijah morajo podjetja voditi podrobno dokumentacijo o transfernih cenah, ki vključuje informacije o uporabljeni metodi, analizo tržnih pogojev in podatke o primerljivih transakcijah.
Če se ugotovi, da transakcije med povezanimi podjetji niso skladne z načelom „na dosegu roke“, lahko davčni organi prilagodijo transferne cene, kar ima za posledico dodatno davčno obremenitev. Ukrepi davčnih organov vključujejo:
- Povečanje davka na dobiček – davčna osnova se prilagodi na tržno vrednost,
- Obresti na dodatni davek – obračunane za vse dodatne obveznosti zaradi prilagoditev,
- Kazenske ukrepe – za podjetja, ki ne vodijo ustrezne dokumentacije ali ne predložijo poročila o transfernih cenah v zakonskem roku.
Izzivi in tveganja v praksi
Transferne cene prinašajo številne izzive in tveganja. Največji izzivi vključujejo kompleksnost pri določanju ustrezne metode za analizo transfernih cen ter tveganje napačno določenih marž ali neskladnosti z lokalnimi zakoni. Poleg tega se podjetja soočajo z visokimi kaznimi zaradi neustrezne ali nepopolne dokumentacije, kar poudarja potrebo po skrbni pripravi in vodenju evidenc o transfernih cenah.
Zato je ključno sodelovanje z zaupanja vrednimi partnerji – strokovnjaki, ki imajo izkušnje in poglobljeno razumevanje tega zapletenega področja. Izkušeni partnerji lahko pomagajo preprečiti napake in zagotoviti skladnost z relevantnimi zakoni ter mednarodnimi standardi, kot jih določa Pravilnik o transfernih cenah, ki ga sprejema Davčna uprava Republike Slovenije.
Pri Uniji se ukvarjamo z:
- Pripravo dokumentacije o transfernih cenah,
- Funkcionalnimi analizami in izbiro ustrezne metode,
- Benchmarking analizami,
- Svetovanjem in strokovno podporo za uskladitev poslovanja z OECD smernicami.
O transfernih cenah smo že pisali, več o tem pa lahko preberete v našem članku:
Transferne cene: Kaj vse mora vsebovati dokumentacija
Primerjalni prikaz obveznosti v regiji
| Srbija | Slovenija | Hrvaška | BiH | Črna gora | Severna Makedonija | |
| Kdo je zavezan k pripravi TP dokumentacije | Subjekti s transakcijami s povezanimi osebami v letu. | Subjekti s transakcijami s povezanimi osebami v letu. | Subjekti s transakcijami s povezanimi osebami v letu. | Subjekti s transakcijami s povezanimi osebami v letu. | Subjekti s transakcijami s povezanimi osebami v letu. | Davčni zavezanci s prihodki nad 300 milijonov MKD (približno 4.869.550 EUR) in transakcijami s povezanimi osebami. |
Prag pomembnosti za TP dokumentacijo | Transakcije do 8 milijonov dinarjev (približno 69.000 EUR) so lahko v strnjeni obliki. | Ni določenega minimalnega praga za poročanje. | Ni določenega minimalnega praga za poročanje. | Ni določenega minimalnega praga za poročanje. | Transakcije do 69.000 EUR so lahko v strnjeni obliki. | Strnjeno poročilo za transakcije do 10 milijonov MKD (približno 162.285 EUR) ali s prebivalci Severne Makedonije. |
| Pogostost priprave dokumentacije | Letno, če so bile transakcije s povezanimi osebami. | Letno, če so bile transakcije s povezanimi osebami. | Letno, če so bile transakcije s povezanimi osebami. | Letno, če so bile transakcije s povezanimi osebami. | Letno, če so bile transakcije s povezanimi osebami. | Letno, če so bile transakcije s povezanimi osebami. |
Roki za TP dokumentacijo in razkritje | 180 dni po izteku obdobja, za katerega se obračunava davek. | 3 mesece po izteku obdobja, za katerega se obračunava davek. | 4 mesece po zaključku poslovnega leta. TP dokumentacija – na zahtevo davčnih organov. | Na zahtevo davčnih organov. | 3 mesece po zaključku poslovnega leta za velike davčne zavezance (do leta 2027 je rok podaljšan do 30. junija), 45 dni na zahtevo davčnih organov za ostale. | Končni rok za oddajo CIT prijav in TP dokumentacije je 30. september tekočega leta za preteklo leto. |
| Jezik dokumentacije | Lokalni jezik | Lokalni jezik | Lokalni jezik | Lokalni jezik | Lokalni jezik | Lokalni jezik |
| Obveznost razkritja podatkov o TP v davčni prijavi | Obvezno razkritje prihodkov in odhodkov ter davčnih prilagoditev na podlagi TP analize. | Obvezno razkritje prihodkov in odhodkov ter vplivov transakcij na podlagi TP analize. | Obvezno razkritje transakcij in prilagoditev v obrazcu PD-IPO na podlagi TP analize. | Obvezno razkritje prihodkov in odhodkov ter davčnih prilagoditev na podlagi TP analize. | Obvezno razkritje prihodkov in odhodkov ter davčnih prilagoditev na podlagi TP analize. | Obvezno razkritje prihodkov in odhodkov ter davčnih prilagoditev na podlagi TP analize. |
| Kazni | Od 100.000 RSD (približno 800 EUR) do 2 milijona RSD (približno 16.500 EUR) za pravne osebe, do 100.000 RSD za odgovorne osebe. | Od 800 do 15.000 EUR za pravne osebe, do 30.000 EUR za velika podjetja. | Do 200.000 HRK (približno 27.000 EUR) za podjetje in 20.000 HRK za odgovorno osebo. | 3.000–100.000 BAM za zavezanca, 2.500–10.000 BAM za odgovorno osebo; kazni se povečajo za 50 % pri ponovljenih kršitvah. | Od 1.000 do 20.000 EUR. | Od 300 do 6.000 EUR za pravne osebe, odvisno od velikosti; 50 do 500 EUR za odgovorne osebe. |
Brezplačen webinar: Transferne cene
Posnetek našega webinarja lahko prenesete tukaj in izveste vse, kar potrebujete za učinkovito upravljanje s transfernimi cenami.
Kaj lahko pričakujete?
Na webinarju so predstavljene naslednje teme:
- Osnove transfernih cen in načelo »neodvisne tržne vrednosti«
- Smernice OECD in metode za določanje transfernih cen
- Kako zmanjšati tveganje dodatnih davčnih stroškov in kazni s strani davčne uprave
Ne zamudite priložnosti, da spoznate, kako pravilno upravljati transferne cene in zaščititi svoje poslovanje v skladu z mednarodnimi standardi.
Ta webinar je še posebej koristen za:
- Vodje financ in računovodstva,
- Davčne svetovalce,
- Lastnike in vodje podjetij.
Vabljeni k ogledu!
