Pri pripravi računovodskih poročil uporabljamo računovodska pravila, ki jih podrobneje določajo računovodski standardi. V Sloveniji uporabljamo Slovenske računovodske standarde (SRS), kakor hitro pa prestopimo mejo Slovenije, se srečujemo z drugimi nacionalnimi standardi za računovodenje. Če se želimo mednarodno udejstvovati, je zelo pomembno, da se razumemo in smo primerljivi.
Računovodstvo je pripomoček za merjenje gospodarskih kategorij in predstavljanje računovodskih poročil zunanjim uporabnikom. Ker so ekonomski modeli v državah različni, so se razvili tudi različni sistemi računovodenja. Z razvojem globalizacije je veliko podjetij poslovalo prek svojih odvisnih družb v tujini. V tem primeru se je že pojavil prvi problem primerljivostih računovodskih izkazov podjetij v različnih državah. Tako je bilo treba sestavljati dvojne računovodske izkaze odvisne družbe, da je bila zagotovljena primerljivost in so se ustvarile pravilne predpostavke za izdelovanje konsolidiranih računovodskih izkazov (KRI). Opisani problemi so bili temeljna spodbuda za razvoj Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) v smeri svetovnih računovodskih standardov, ki bi zagotovili primerljivost poročil o poslovanju podjetij povsod po svetu.
1. Kdo je zavezan k uporabi MSRP
Zavezanost k uporabi MSRP določa 54. člen ZGD (ZGD-1, Zakon o gospodarskih družbah /ZGD-1-NPB14/, b. d.). MSRP so obvezni za družbe, ki morajo sestaviti konsolidirano letno poročilo. Poleg tega zakon določa obvezno uporabo MSRP tudi za:
- banke;
- zavarovalnice;
- druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za pet let.
2. Mednarodni standardi računovodskega poročanja
Podrobneje nam MSRP, SRS in njihovo povezavo definira ZGD (ZGD-1, Zakon o gospodarskih družbah /ZGD-1-NPB14/, b. d.), in sicer:
- Mednarodni standardi računovodskega poročanja so računovodski standardi, ki jih določata Uredba 1606/2002/ES in Uredba 1126/2008/ES;
- Slovenski računovodski standardi so računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu s tem zakonom.
Nadalje je pojasnjeno, da SRS ne smejo biti v nasprotju s ZGD in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
SRS morajo povzemati vsebino Direktive 2013/34/EU in v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z MSRP.
Vsebino SRS zelo dobro pozna vsak slovenski računovodja. Dejstvo, da SRS povzemajo vsebino direktive, gotovo olajšuje spoznavanje vsebin MSRP.
2.1 Kdo sprejema in pojasnjuje MSRP
MSRP razvija in sprejema odbor za mednarodne računovodske standarde, IASB (International accounting standards board). Na tem mestu je treba omeniti še Svet za pojasnjevanje mednarodnih standardov poročanja, IFRIC (International financial reporting interpretation committee), ki je strokovni odbor IASB in mu pomaga pri vzpostavljanju ter izboljševanju standardov zunanjega (finančnega) računovodstva in poročanja.
Ker se srečujemo z različnimi oznakami standardov in pojasnil, bo koristno, če na začetku pojasnimo, katere izraze in kratice, ki se pojavljajo v zbirki MSRP, izdaja IASB:
- Mednarodne računovodske standarde, MRS (IASs), izdane do aprila 2001;
- Pojasnila SOP (SIC), izdane do marca 2002;
- Mednarodne standarde računovodskega poročanja, MSRP (IFRSs), izdane od aprila 2002;
- Pojasnila IFRIC, izdane od marca 2002.
2.2 Sestava zbirke MSRP
Zbirko MSRP sestavljajo:
- Mednarodni računovodski standard (MSR; angl. IAS);
- Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP; angl. IFRS).
MSR se postopoma nadomeščajo z MSRP, zato si tudi MSR ne sledijo več zaporedno. MRS, ki ga nadomesti nov MSRP, se odpravlja.
Avtorica članka: mag. Darinka Kamenšek
Celoten članek je na voljo v majski številki biltena Unikum.
