Popust je skupno ime za znižanje cene iz najrazličnejših razlogov. Ta razlog je lahko reklamacija kupca, nagrada kupcu za predčasno plačilo, za plačilo v določenem roku, za dosežene cilje (npr. dosežen obseg nakupov – vrednostno ali količinsko), za spodbudo kupcu, da bi se ta laže ali sploh odločil za nakup, da bi kupil (še) več ali da bi se ponovno vrnil k prodajalcu. Skratka, s popustom dobavitelj pritegne in nagradi kupca, vsakokrat ta bonbonček zapakira drugače, ne glede na njegovo poimenovanje pa je to po vsebini korekcija prvotno oglaševane cene. Zato gre bodisi za znižanje prihodkov ali stroškov bodisi za zmanjšanje prvotno izkazanih terjatev ali dolgov.
Popust v zvezi z opravljanjem storitev in dobavami blaga, odobren takoj ali naknadno, ne glede na poimenovanje nikoli ni predmet sfere financiranja, četudi bi bil prejet zaradi morebitnega predčasnega plačila, kot na primer kasaskonto (blagajniški popust), in torej zaradi optimiranja finančne funkcije. Kadar gre za posle dobave blaga in storitev (nakupe in prodaje), imamo vedno opraviti s sfero poslovanja – s tistim delom izkaza poslovanja, ki gre v izračun EBIT (dobička ali izgube iz poslovanja). Zato se tudi popusti, čeprav se imenujejo finančni, knjižijo kot popravek poslovnih prihodkov ali poslovnih odhodkov.
Popusti pri nakupu osnovnih sredstev
Za začetno pripoznanje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, posredno prek navezave določb SRS 6 na SRS 1 pa tudi naložbenih nepremičnin, velja, da jih izmerimo po izvirni vrednosti, to je bodisi po nabavni vrednosti, če jih kupimo na trgu, bodisi po proizvajalnih stroških, če jih izdelamo v podjetju oziroma drugi organizaciji. Za ugotavljanje nabavne vrednosti SRS 1 določa, da jo sestavljajo nakupna cena in neposredno pripisljive dajatve in stroški ter da se od nakupne cene vrednost osnovnih sredstev zmanjša. Standard nima dodatnih napotkov o tem, kateri popusti so mišljeni, zato lahko sklepamo, da pravilo velja za vse vrste popustov, ne glede na to, ali so izkazani na računu ali na ločeni listini, ali so odobreni takoj ob nabavi ali izpogajani kasneje zaradi novih okoliščin pri poslu nabave osnovnih sredstev. Pravilo je eno: popusti znižujejo vrednost osnovnega sredstva in s tem tudi osnovo za amortiziranje, zaradi česar se efekt danega popusta razporedi na celotno dobo koristnosti sredstva in ne znižuje neposredno poslovnega izida obdobja, v katerem je dobljen.
Primer 1: Podjetje kupi stroj od tujega dobavitelja, ki po svojih splošnih prodajnih pogojih odobrava kupcem 3-odstotni kasaskonto za plačilo računa v roku 30 dni. Kupec popust izkoristi.
| Opis poslovnega dogodka | Znesek | V breme | V dobro |
| Nakupna cena za stroj | 1.000 | 0470 | 2210 |
| Kupec pri plačilu odtegne vrednost kasaskonta | -30 | 0470 | 2210 |
| Aktiviranje stroja | 970 | 0400 | 0470 |
Kako pa bi ravnali, če bi dobavitelj popust odobril kasneje in ob aktiviranju opreme ta okoliščina še ne bi bila znana? Taka situacija je neobičajna in jo je treba presojati glede na dejanske okoliščine, ki so privedle do popusta. Če je oprema vendarle bila aktivirana in do dneva bilance stanja še ni bilo znano, da bo kupec deležen popusta (če bi ta informacija bila na voljo, bi popust lahko vračunali v nabavno vrednost sredstva in opravili popravek obračunane amortizacije, saj standardi določajo, da je med letom obračunana amortizacija le začasna in se končni obračun amortizacije izvede šele ob sestavi računovodskih izkazov za zunanje poročanje), je naknadni popust v novem letu vendarle treba nekako vnesti v poslovne knjige. Menimo, da je treba slediti standardom, in če ti določajo, da popusti znižujejo nabavno vrednost ter s tem poslovne odhodke v daljšem obdobju, ne v trenutku, ko so dani (izjema lahko zaradi računovodskih pravil velja le za naložbene nepremičnine, vodene po modelu poštene vrednosti), je treba za znesek popusta bilančno in knjigovodsko upoštevati kot znižanje nabavne vrednosti in je odstop od tega pravila možen le v izredno redkih situacijah, tj. ko je vrednost popusta zanemarljivo majhna. Če za vrednost popusta popravimo vrednost osnovnega sredstva, je glede na način delovanja računalniškega programa za vodenje registra osnovnih sredstev morda treba prilagoditi tudi amortizacijsko stopnjo, saj se zaradi dodatnega popusta doba koristnosti osnovnega sredstva ne spreminja in se mora torej izteči tako, kot je bila določena ob nabavi (tudi za doknjižbo popusta).
Popusti pri nakupu zalog
Tudi za zaloge, če jih pridobimo na trgu, računovodski standardi določajo, da jih začetno pripoznamo po njihovi nabavni vrednosti. Glede upoštevanja popustov pa ima SRS 4 v primerjavi s SRS 1 in 2 več napotkov, kako jih upoštevati:
- SRS 4.11 določa, da se pri začetnem računovodskem merjenju zalog materiala in trgovskega blaga nakupna cena zmanjša za dobljene popuste;
- SRS 4.28 pojasnjuje, da so kot popusti pri nakupni ceni mišljeni le tisti, ki so zapisani na računu, in da kasneje dobljeni popusti zmanjšujejo poslovne odhodke.
Razlika glede na osnovna sredstva je torej predvsem v obravnavi kasneje prejetih popustov za kupljene zaloge. Pri upoštevanju kasneje dobljenih popustov slovenski računovodski standardi dajejo neke vrste ›odpustek‹ in ne zahtevajo poračunavanja popustov z zalogami in s tem popravljanja stroškov znižanja zalog (za zaloge ne najdemo določbe, da se njihova poraba ›začasno‹ ovrednoti in končno šele ob sestavi izkazov, kot najdemo na primer določbo o začasni in končni amortizaciji osnovnih sredstev). Prav tako je za zaloge treba imeti v mislih predvsem njihovo temeljno značilnost: praviloma se hitro obračajo, zato bi bilo ponovno preračunavanje zalog in ponovno preračunavanje odhodkov zaradi porabe ali prodaje zalog zamudno delo, ki pa k večji kvaliteti računovodskih izkazov ne bi (pomembno) prispevali. Dodaten argument za to, da kasneje dobljene popuste obravnavamo drugače kot tiste, ki so znani ob nabavi, je ta, da je trgovsko blago treba prevzeti na zalogo, preden se da v prodajo, da se taka prodaja ne bi štela za opravljanje dejavnosti na črno. Izvedba prevzema zaloge je praviloma povezana tudi z vrednotenjem te zaloge, zato je z naknadnimi popusti tako rekoč nemogoče popravljati že ovrednotene prevzemnice, z dodatnimi listinami za naknadno zniževanje nabavne vrednosti zalog pa bi lahko storili več napak in zameglili evidence, kot bi bilo od takega evidentiranja koristi. Vse to in še kaj je najbrž botrovalo že stari določbi v slovenskih računovodskih standardih, da se zavoljo naknadnih popustov zaloge ne preračunavajo, temveč se naknadni popusti knjižijo neposredno med popravke odhodkov za zaloge.
Avtorica članka: Kristinka Vukovič
Celoten članek je na voljo v aprilski številki biltena Unikum.
