Priporočila za ureditev in izvajanje dela na domu

Pravice in obveznosti delavca

Pravice delavcev, ki opravljajo delo doma ali pa na sedežu službe so iste oziroma vsaj primerljive. ZDR-1 predvsem izpostavlja pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnem organiziranju takšnega delavca ter tiste pravice in obveznosti, ki so odvisne od narave dela na domu in morajo biti dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi, npr. pravica do nadomestila za uporabo lastnih sredstev.

Delavec mora v skladu z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu in v skladu z navodili delodajalca pravilno uporabljati delovno opremo in druga sredstva za delo vključno z varnostnimi napravami ter osebno varovalno opremo. Najpomembnejša dolžnost delavca je torej, da sledi navodilom delodajalca glede varnega in zdravju neškodljivega dela, pomembno je torej tudi, kako se uredi izvajanje dela na domu.

Obveznosti delodajalca

Ob obveznostih delodajalca, ki izhajajo iz delovnega razmerja in običajnega opravljanja dela pri delodajalcu mora delodajalec v primeru, da gre za izvajanje dela na domu, dodatno:

• obvestiti inšpektorat za delo o nameravanem organiziranju dela na domu in
• zagotoviti nadomestilo za uporabo lastnih sredstev.

Delodajalec ima enako odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tako za delavca, ki dela v njegovih prostorih, kot za delavca, ki dela na domu ali drugi lokaciji izven lokacije delodajalca.

Pri tem mora biti pozoren predvsem na:

• delovno okolje (osvetljenost, hrup, toplotne razmere itd.),
• delovno opremo,
• stres in duševno počutje,
• dejstvo, da delavec dela sam (v primeru, da pride do nezgode pri delu) in
• druga tveganja na delovnih mestih na domu (možnost zdrsa in padca, ročno premeščanje bremen, nevarnost električnega toka itd.).

Delodajalec mora predvsem paziti na področje varnosti in zdravja. Tako mora delavcu zagotoviti ukrepe, potrebne za zagotovitev le tega (preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi).

Pri delu od doma veljajo enaki standardi, vendar zakonodaja načina zagotavljanja varnosti in zdravja ne predpisuje, zato ni enotnega postopka. Delodajalec lahko poskrbi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu z različnimi metodami: ogled delovnega mesta (v tem primeru doma), fotografije delovnega mesta, vprašalniki ipd. Odločitev je po vsem prepuščena delodajalcu, ki bo presodil ustreznost glede na delovne naloge delavca. Vendar pa delodajalec mora narediti vse potrebno, da je za varnost in zdravje njegovih delavcev poskrbljeno.

Delodajalec mora organizirati delo na domu tako, da zagotovi redne krajše in daljše odmore med delom, ki naj bodo sestavni del delovnih nalog na delovnem mestu na domu.

Navodila glede ureditve delovnega mesta pri delu z računalnikom na domu

Ure dela z računalnikom:

• Priporočen je odmor 10-15 minut po vsaki uri nepretranega intenzivnega dela z računalnikom. Če to ni mogoče, si je potrebno vzeti vsaj 1-2 minuti odmora enkrat ali dvakrat na uro.
• Pogosto menjavanje položaja telesa je dober ukrep proti bolečinam. Delavec naj občasno zapusti delovno mesto in naredi nekaj raztegovalnih vaj. Delavec si lahko občasno spočije oči tudi tako, da nekaj minut gleda v daljavo.

Monitor – slikovni zaslon:

• Zelo pomembna je prilagoditev višine monitorja – slikovnega zaslona. Vrhnji rob ohišja monitorja naj bo v isti višini ali nekoliko nižje od višine oči. Uporabniki prenosnih računalnikov naj prilagodijo kot zaslona monitorja tako, da najdejo optimalni položaj za gledanje.
• Monitor naj bo postavljen vsaj 50 cm stran od oči. Namig: optimalna razdalja od oči do zaslona monitorja je približno dolžina roke.
• Višina in nagnjenost zaslona monitorja naj bo taka, da se na minimum zmanjšajo bleščanje in odsevi.
• Za lažje gledanje na zaslonu naj se uravnavata svetlost in kontrast slike. Če je to potrebno, naj se poveča velikost črk na zaslonu za izboljšanje bralnosti.
• Za boljši nadzor nad jakostjo naravne svetlobe, ki pada na delovno mesto, naj se uporabijo žaluzije ali zavese. Po možnosti naj se uporabijo ustrezne luči, ki ne povzročajo odseve na zaslonu.
• Izogibati se je potrebno pretiranemu kontrastu med zaslonom in neposrednim vidnim poljem okoli njega.

Naprave za vnos podatkov:

• Tipkovnica in miška naj bosta postavljeni na udobno razdaljo. Miška naj bo postavljena zraven tipkovnice. Obe napravi za vnos podatkov morata imeti enako višino.
• Višino tipkovnice naj bo nastavljena tako, da bodo zapestja zravnana in podlahti vzporedne s tlemi.
• Pred tipkovnico in miško naj bo na mizi dovolj prostora.
• Naslonjala za roke na stolih morajo biti nastavljena na ustrezno višino, da ni dodatnih obremenitev na telo (ramena, vrat, hrbet).
• Velikost in oblika tipkovnice ter miške naj bo taka, da odgovarja značilnostim delavčevega telesa. Na primer prevelika miška naj se zamenja z manjšo.
• Pri uporabi prenosnega računalnika naj se uporablja eksterna miška. Uporaba interne miške sili k majhnim gibom, ki lahko povzročijo težave. Če se prenosni računalnik uporablja dlje časa, je priporočena tudi uporaba eksterne tipkovnice.

Stol in miza:

• Uporabljajo naj se stoli z nastavljivo višino in naklonom sedalne površine. Stol naj ima ustrezno naslonjalo, ki je nastavljivo po višini in naklonu in podpira delavca predvsem v ledvenem delu hrbta. Podvozje naj bo premično in dovolj stabilno (5-krako).
• Če stol ni mogoče nastaviti dovolj nizko in noge ne dosežejo tal (s celim podplatom), naj se uporabi ustrezna opora za noge, ki naj bo nastavljiva.
• Delavci morajo biti podučeni, kako pravilno nastaviti stol in mizo.

Delovni prostor:

• Stvari, ki so postavljene na delovno površino, naj bodo urejene, tako da bo dovolj prostora za delo z računalnikom in druga pisarniška dela. Stvari, ki niso potrebne ali jih delavci le redko uporabljajo, naj bodo pospravljene z delovne površine (npr. v omaro).
• Uporablja naj se miza – delovna površina, ki je dovolj velika. Površina mize ali delovne površine naj bo vsaj 800 mm × 1200 mm, po možnosti raje večja.
• Tudi pod mizo naj ne bo nereda, tako da bo delavec imel dovolj prostora za noge.
• Delovno mesto naj se redno čisti in ureja.

Klimatizacija:

• Temperatura prostora naj bo v poletnih mesecih od 24 do 27 stopinj Celzija in od 20 do 23 stopinj Celzija v zimskih mesecih. Relativna vlažnost zraka naj bo med 40 in 70%.
• Optimalna hitrost pretoka zraka naj bo 0.1 m/s ali manj. Če je tok zraka iz klimatske naprave moteč, se lahko uporabijo razne premične pregrade za preusmeritev toka zraka.
• Poskrbljeno naj bo za dobro prezračevanje prostora in redno čiščenje.

Stres in duševne obremenitve:

• Poskrbeti je treba, da delavci niso izpostavljeni večjim psihosocialnim tveganjem (stres, izgorelost, prezentizem itd.). Večja avtonomija delavcev pri delu na daljavo sicer omogoča razporeditev posameznih opravil, hitrosti dela ipd., vendar se opaža, da gre pri takem delu pogosto za opravljanje dela po koncu uradnega delovnega časa, za porabo prostega časa za opravljanje dela, nezadostne počitke in odmore med delom.
• Poskrbeti je treba, da obseg in intenzivnost dela nista prevelika. Do tega pojava pogosto prihaja zaradi neustrezno določenega obsega dela, določanja ad-hoc nalog, konstantne dosegljivosti delavca, preobilja informacij ipd.
• Posebno pozornost je potrebno nameniti usklajevanju poklicnega in zasebnega/družinskega življenja.
• Zavedati se je treba, da je za delavce, ki delajo na daljavo, značilna višja prisotnost tesnob, utrujenosti, glavobolov, prezentizma in stresa kot pri delavcih, ki delo opravljajo pri delodajalcu. Te težave so običajno posledica prekomernega obsega dela, previsoke intenzivnosti dela, pritiska sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije ter psihičnega pritiska.

Ko gre za izvajanje dela na domu, se je koristno posvetovati tudi z izvajalci – pooblaščenci za izvajanje strokovnih nalog za varstvo pri delu in z izbranim izvajalcem medicine dela.

Če potrebujete pomoč pri urejanju dokumentacije za delo od doma, vas vabimo, da se obrnete na naše strokovnjake TUKAJ.