Računovodstvo, IT rešitve in davčno svetovanje

Unija Smart Accounting d.o.o.
Tržaška cesta 515
1351 Brezovica pri Ljubljani
+386 1 360 20 00
+386 3 060 30 01

Kapucinski trg 11

4220 Škofja Loka

+386 4 506 04 00

Sončni Log 7

1370 Logatec

+386 1 360 20 47

Ljubljanska cesta 28

8000 Novo mesto

+386 1 360 20 26

Petrovče 256

3301 Petrovče

+386 3 424 43 11

Titova cesta 2a

2000 Maribor

+386 2 205 88 37

Rožna ulica 4

5280 Idrija

+386 5 777 55 00

Pristaniška ulica 8

6000 Koper

+386 5 777 40 10

+386 1 360 20 00

fb fb fb fb
Spremembe pri obdavčitvi dohodkov in dobičkov iz kapitala posameznikov
27. junija, 2022

Obdavčitve dohodkov in dobičkov po novem

Pomembne spremembe pri obdavčitvi dohodkov in dobičkov iz kapitala posameznikov – novejše odločitve sodišč in FURS

Zadnja novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki je bila sprejeta marca 2022, uporablja pa se za davčno obdobje (koledarsko leto od 1. 1. 2022), je vnesla pomembne spremembe obdavčitve kapitala. Prav tako je v zadnjih dveh ali treh letih prišlo do nekaterih pomembnih odločitev Upravnega in Vrhovnega sodišča kot tudi do sprememb prakse FURS glede dohodkov iz kapitala.

1. Bistveno znižanje obdavčitve najemnin, ki jih prejme najemodajalec fizična oseba

Obdavčitev najemnin pred 2022Obdavčitev najemnin od 1.1.2022
Bruto mesečna najemnina1000 €1000 €
Normirani stroški (veljajo avtomatično na podlagi zakona brez dodatnih dokazil)*15 % od bruto najemnine*
150 €
10 % od bruto najemnine*
100 €
Davčna osnova850 €900 €
Davčna stopnja27,5 % od davčne osnove15 % od davčne osnove
Dohodnina (davek)233,75 €135 €
Neto izplačilo mesečne najemnine766,25 €865 €
Efektivna davčna stopnja23,375 %13,5 %
(skoraj 10 odstotnih točk manj kot v letu 2021)
Obdavčitev najemnin pred 2022 in po 1.1.2022

* Namesto normiranih stroškov lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja premoženja v najem za navedeno premoženje plačuje sam. Dejanski stroški vzdrževanja se priznajo na podlagi računov. Za dejanske stroške se štejejo npr. stroški beljenja, popravila/zamenjave odtokov, žlebov, razbitih oken, dotrajanih tlakov (parketa, ploščič ipd.), manjša popravila strehe, ključavničarska in kleparska popravila (npr. strešnih obrob in odtokov), stikov, tesnil in ventilov na ceveh, pri plinovodu, kanalizaciji, popravila plinskih, električnih in centralnih grelnikov, popravila instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev, servisiranje osebnih in tovornih dvigal ter požarnovarnostnih naprav. Sem spadajo tudi dejansko porabljena sredstva rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe. Stroški, povezani z višanjem nabavne vrednosti nepremičnine, se ne morejo upoštevati, saj se upoštevajo pri izračunu obdavčitve kapitalskega dobička pri odsvojitvi kapitala (povečanje nabavne vrednosti nepremičnine).

Znižanje obdavčitve najemnin, ki jih prejme najemodajalec fizična oseba

2. Drugačna obdavčitev izplačila kupnine pri prodaji poslovnega deleža glede na uspešnost poslovanja podjetja

Zakon o dohodnini v peti točki četrtega odstavka 90. člena določa, da se kot dividenda obdavči dodatno naknadno izplačilo zavezancu, ki je odsvojil poslovni delež ali delnico (obdavčitev dobička iz kapitala po III.6.3. poglavju) v zvezi z odsvojitvijo deleža, ki ga izplača pridobitelj deleža, in je odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti, določenih v pogodbi o odsvojitvi deleža. Čeprav gre torej v osnovi za transakcijo odsvojitve kapitala, se del kupnine obdavči kot dividenda.

Primer:

Družbenik proda svoj poslovni delež v družbi po kupnini, ki je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela:

KUPNINA: FIKSNI DELKUPNINA: VARIABILNI DEL
Znesek je znan in določen ali določljiv v času podpisa pogodbe.Znesek ni znan v času podpisa pogodbe in ga niti ni mogoče nedvoumno določiti, ker je odvisen od poslovanja družbe v bodoče. Podan je bodisi opisno bodisi kot matematična formula, njegov izračun oziroma izplačilo pa sta vezana na poslovanje podjetja v bodoče, npr. glede na dosežen EBITda ali drug kriterij. Možno je, da variabilni del sploh ni izplačan.
Npr. 500.000 €Npr.
1. Dodatno izplačilo 100.000 €, če bo v naslednjem letu presežen letošnji EBITda.
2. Dodatno izplačilo 200.000 €, če bo v drugem letu po prodaji ponovno presežen letošnji EBITda.
OBDAVČITEVOBDAVČITEV
Izplačilo fiksnega dela kupnine se obdavči upoštevajoč pravila o obdavčitvi kapitalskih dobičkov.
 
Obdavči se le pozitivna razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi.
 
Upoštevajo se normirani stroški (2 × 1 %).
Kot dividenda po 25-odstotni stopnji od zneska izplačila.
 

 
Upošteva se le izplačilo, ne razlika.
 
 
 
Ni upoštevanja normiranih stroškov.
Izplačilo kupnine pri prodaji poslovnega deleža

3. Naknadno vplačilo kot metoda za povečanje kapitala

Podjetniki (družbeniki) so dolžni zagotavljati, da ima podjetje zadostna sredstva za poslovanje, bodisi prek zagotavljanja lastnega kapitala bodisi z zadolževanjem. Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah lahko družbenik poleg osnovnega vložka (ali posojila) vplača tudi ›naknadna vplačila‹. Njihova vrednost se izkaže v kapitalskih rezervah (v postavki kapitala).

Naknadna vplačila so lahko v denarni ali nedenarni obliki. Praviloma so sorazmerna med družbeniki z njihovimi poslovnimi deleži, v družbeni pogodbi pa je lahko določen tudi njihov najvišji znesek. Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži.

Ne glede na to so najprej sodna praksa, kasneje pa sta ji sledili tudi davčna praksa in končno tudi novela Zakona o dohodnini, določile, da se naknadna vplačila upoštevajo pri določitvi nabavne vrednosti kapitala, čeprav z njimi ne pride do pridobitve novega deleža.

Zakon o dohodnini tako v 98. členu določa, da se v vrednost kapitala ob pridobitvi vštevajo nabavna vrednost kapitala in stroški. ›Stroški‹ so med drugim tudi naknadna vplačila, ki jih je družbenik vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe in mu pred odsvojitvijo niso bila vrnjena oziroma ni nastala obveznost njihovega vračila.

Če je družbeniku vrnjeno obvezno naknadno vplačilo, ki ga sam ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, tako vrnjeno naknadno vplačilo zmanjša nabavno vrednost pridobljenega deleža v višini vplačane vrednosti takega naknadnega vplačila, vendar znesek zmanjšanja ne more preseči nabavne vrednosti.

4. Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe – nejasna davčna obravnava? …

5. Odkup lastnih deležev se a priori ne šteje (obdavči) več kot dividenda …


Avtorica članka: dr. Nina Orehek Ručigaj

Celoten članek je na voljo v junijski številki biltena Unikum.